Zaprepadeni astronomi na posnetkih teleskopa Isaac Newton videli, kar človeštvo ni videlo še nikdar: "Tega tam sploh ne bi smelo biti!"

1. 10. 2026, 13:45 | E. Č.
Zaprepadeni astronomi na posnetkih teleskopa Isaac Newton videli, kar človeštvo ni videlo še nikdar: "Tega tam sploh ne bi smelo biti!" (foto: European Southern Observatory)
European Southern Observatory

Približno 730 svetlobnih let od Zemlje se okoli ostanka nekoč žive zvezde dogaja nekaj, česar po veljavnih razlagah tam sploh ne bi smelo biti, še bolj nenavadno pa je, da skrivnost očitno traja že najmanj tisoč let.

Astronomi so okoli bele pritlikavke RXJ0528+2838 odkrili mogočen udarni val, za katerega za zdaj nimajo zadovoljive razlage. Mrtva zvezda namreč nima zaznavnega diska snovi, ki bi po običajnih mehanizmih lahko poganjal tako močan in dolgotrajen tok materiala v vesolje. Odkritje, predstavljeno v reviji Nature Astronomy, bi lahko znanstvenike prisililo k ponovnemu premisleku o tem, kako ostanki mrtvih zvezd izmenjujejo snov in energijo s svojo okolico.

Tega tam ne bi smelo biti

"Odkrili smo nekaj, česar še nikoli nismo videli, in kar je še pomembneje, nekaj povsem nepričakovanega," je povedal Simone Scaringi, izredni profesor na britanski univerzi Durham in eden od vodilnih avtorjev raziskave. "Naša opazovanja razkrivajo močan iztok snovi, ki ga po našem trenutnem razumevanju tam ne bi smelo biti," je dodal drugi vodilni avtor raziskave Krystian Ilkiewicz iz astronomskega centra Nikolaja Kopernika v Varšavi.

RXJ0528+2838 je od Zemlje oddaljena približno 730 svetlobnih let in tako kot Sonce potuje okoli središča Rimske ceste. Med gibanjem skozi vesolje naleti na medzvezdni plin, pred njo pa je nastala struktura, ki ji astronomi pravijo ločni udarni val. Raziskovalec Noel Castro Segura z univerze Warwick ga opisuje kot "ukrivljen lok snovi, podoben valu, ki nastaja pred premikajočo se ladjo".

Takšni udarni valovi sami po sebi niso nekaj neznanega. Običajno nastanejo, ko material, ki ga zvezda izmetava, trči ob snov v njeni okolici. Toda pri RXJ0528+2838 se pojavi težava: astronomi ne poznajo procesa, ki bi v tem sistemu lahko pojasnil opaženo količino in trajanje iztekanja snovi.

Bela pritlikavka je ostanek jedra zvezde z razmeroma majhno maso, okoli RXJ0528+2838 pa kroži še Soncu podobna spremljevalna zvezda. V takšnih dvojnih sistemih lahko bela pritlikavka svoji spremljevalki odvzema snov. Ta okoli nje običajno oblikuje disk, iz katerega se del materiala nato lahko z veliko močjo izmetava nazaj v vesolje. Toda okoli RXJ0528+2838 astronomi niso zaznali takšnega diska. "Presenečenje, da lahko domnevno miren sistem brez diska poganja tako spektakularno meglico, je bil eden tistih redkih trenutkov, ko preprosto rečeš: vau," je dejal Scaringi.

To skrivnost še poglablja

Nenavadno strukturo so najprej opazili na posnetkih teleskopa Isaac Newton v Španiji. Njena oblika je pritegnila pozornost raziskovalcev, zato so sistem podrobneje opazovali z instrumentom MUSE na Zelo velikem teleskopu Evropskega južnega observatorija (ESO VLT). "Opazovanja z instrumentom ESO MUSE so nam omogočila podrobno kartiranje udarnega vala in analizo njegove sestave. To je bilo ključno za potrditev, da struktura res izvira iz dvojnega sistema in ne iz nepovezane meglice ali medzvezdnega oblaka," je pojasnil Ilkiewicz.

Velikost in oblika udarnega vala kažeta, da sistem močan tok snovi ustvarja že najmanj 1000 let. Prav to pa skrivnost še poglablja. RXJ0528+2838 ima namreč močno magnetno polje. Raziskovalci menijo, da to snovi, ki prihaja s spremljevalne zvezde, preprečuje oblikovanje običajnega diska in jo namesto tega usmerja neposredno proti beli pritlikavki.

Kako razumeti skrivnostni vir energije

"Naše odkritje kaže, da lahko ti sistemi tudi brez diska ustvarjajo močne iztoke snovi, kar razkriva mehanizem, ki ga še ne razumemo. Odkritje postavlja pod vprašaj standardno predstavo o tem, kako se snov premika in medsebojno deluje v teh ekstremnih dvojnih sistemih," je povedal Ilkiewicz. Toda tudi magnetno polje ne ponuja celotnega odgovora. Po izračunih bi lahko sedanje magnetno polje bele pritlikavke takšen udarni val vzdrževalo le nekaj sto let, opazovana struktura pa naj bi bila stara najmanj tisočletje.

Scaringi zato govori o nekakšnem "skrivnostnem motorju", dodatnem oziroma še nepojasnjenem viru energije, ki bi lahko sodeloval pri nastanku pojava. Astronomi bodo morali zdaj poiskati in preučiti več podobnih dvojnih sistemov. Pomembno vlogo naj bi pri tem dobil prihodnji Izjemno veliki teleskop (ELT) Evropskega južnega observatorija, ki bo omogočal tudi podrobnejše raziskovanje precej šibkejših objektov. Scaringi pričakuje, da bo z njim mogoče "kartirati več takšnih sistemov, tudi šibkejših, ter podobne sisteme podrobno zaznavati in preučevati, kar nam bo nazadnje pomagalo razumeti skrivnostni vir energije, ki ostaja nepojasnjen".

Arheologi odprli 600 let zapečateno grobnico in okameneli: kar so videli, jih bo preganjalo še dolgo časa