26. 4. 2022, 22:00 | Vir: STA

Biden popravlja svoje stare grehe. Pomilostil je tudi varnostnika Johna F. Kennedyja

Profimedia

To so Bidnove prve predsedniške pomilostitve, odkar je januarja lani nastopil mandat predsednika ZDA.

Ameriški predsednik Joe Biden je pomilostil nekdanjega agenta tajne službe in še dva obsojenca zaradi prekrškov v povezavi z mamili, poleg tega pa znižal kazni za 75 drugih obsojencev za nenasilna kazniva dejanja.

Biden je ob tem poudaril, da ZDA ljudem ponujajo druge priložnosti, odkup in rehabilitacijo. "Izvoljeni predstavniki obeh strank, verski voditelji, zagovorniki državljanskih pravic in predstavniki policije se strinjajo, da bi moral naš kazensko-pravni sistem izražati te vrednote," je dejal ameriški predsednik.

Profimedia

Koga je pomilostil? 

Pomilostil je prvega temnopoltega agenta tajne službe, danes 86-letnega Abrahama Boldena, ki je varoval predsednika Johna F. Kennedyja in je bil obsojen zaradi poskusa prodaje uradne kartoteke. Bolden še danes vztraja, da je bil nedolžen in so se ga znebili, ker se je pritoževal nad rasizmom v tajni službi ZDA.

Biden je pomilostil tudi 51-letno Betty Jo Bogans, ki je leta 1998 prenašala manjšo količino mamil za svojega fanta in drugega kriminalca. V Teksasu so dotlej nekaznovano mater samohranilko obsodili na kar sedem let zapora.

Pomiloščen je bil še 52-letni Dexter Jackson iz Georgie, ki je priznal, da je v svoji dvorani za biljard omogočil preprodajo marihuane, ki jo danes sicer v velikem delu ZDA lahko marsikdo nekaznovano uživa ali prodaja.

Biden sedaj popravlja svoje stare grehe, saj je leta 1994 skupaj s takratnim predsednikom Billom Clintonom kot vodja pravosodnega odbora v senatu skozi zakonodajni postopek spravil ostro kazensko-pravno reformo, ki je napolnila ameriške zapore z nenasilnimi uživalci mamil, predvsem iz revnih manjšinskih predelov mest.

Obsojenci se soočajo s hudo diskriminacijo 

Biden je ob pomilostitvah naznanil tudi nekaj pobud za pomoč nekdanjim zapornikom pri vračanju v družbo. V ZDA se nekdanji obsojenci soočajo s hudo diskriminacijo, izgubijo na primer volilno pravico, velike težave pa imajo pri iskanju zaposlitve, saj je kartoteka navadno razlog za preplah med delodajalci, ne glede na vsebino.

Biden je dejal, da bo ministrstvo za delo ZDA porabilo 140 milijonov dolarjev za delovna izobraževanja, digitalno izobrazbo in svetovanja. Zatrdil je, da naj bi to pomagalo nazaj na noge okrog 600.000 nekdanjim zapornikom.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.