Bo Švica ostala brez ledenikov? Znanstveniki opozarjajo na črn scenarij

Po dveh zaporednih letih izjemnega segrevanja v Alpah so švicarski ledeniki izgubili deset odstotkov svoje mase, kolikor so je pred tem izgubili v skupno treh desetletjih do leta 1990, je razkrilo objavljeno poročilo posebne komisije švicarske akademije znanosti. Svari, da bi se lahko razmere še poslabšale.

Švicarski ledeniki se topijo vse hitreje, je pokazala študija komisije švicarske akademije, pristojna za kriosfero. Lansko leto je bilo v tem pogledu najslabše doslej, saj so ledeniki v švicarskih Alpah izgubili šest odstotkov mase. Letošnje leto ni bilo dosti boljše, saj je izginilo še štiri odstotke ledu.

Vse višje temperature 

Tolikšno količino ledu kot sedaj v dveh letih so ledeniki denimo pred tem izgubili med letoma 1960 in 1990, so navedli in pospeševanje taljenja označili za dramatično. Posledično so izginili števili ledeniški jeziki, nekateri manjši ledeniki pa celo v celoti.

Taljenje ledenikov je v veliki meri povezano z zimami z zelo malo snega in vse višjimi temperaturami. Kot je pojasnil vodja švicarske službe za spremljanje ledenikov GLAMOS Matthias Huss, gre za kombinacijo podnebnih sprememb, zaradi katerih so tovrstni ekstremni dogodki verjetnejši, in zelo slabo kombinacijo meteoroloških ekstremov.

Znanstveniki so že večkrat opozorili, da bi lahko švicarski ledeniki brez ustreznega ukrepanja za omejitev globalnega segrevanja do konca stoletja skorajda izginili. "V zadnjih letih smo bili priča tako močnim podnebnim spremembam, da si je povsem možno predstavljati to državo brez ledenikov," je potrdil tudi Huss. Poudaril je potrebo po "stabilizaciji podnebja, tako da bi čim prej zmanjšali izpuste CO2 na nič". Je pa priznal, da bi bilo tudi v primeru izpolnitve cilja omejitve segrevanja na 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo rešenih le okoli tretjina mase švicarskih ledenikov.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol