Vse, kar je želel, je bilo prenoviti teraso. Kar je sledilo, mu je spremenilo življenje ...
Kar bi moralo biti le nekaj ur običajnega dela na vrtu, se je sprevrglo v izjemno arheološko odkritje: med pripravljanjem terena za novo teraso je lastnik hiše na Danskem naletel na približno 1100 let star vikinški zaklad. Iz zemlje so skupno izvlekli več kot 18,5 kilograma srebra, analiza pa je pokazala, da zaklad izvira iz vikinške dobe, ki jo zgodovinarji okvirno umeščajo med leti 793 in 1066.
Najdba obsega približno 700 srebrnih predmetov. Med njimi so srebrne palice, nakit, 47 celih kovancev in njihovih fragmentov ter celo majhno Torovo kladivo, predmet, ki ga raziskovalci pogosto razlagajo kot simbol zaščite in morebiten znak, da je njegov nekdanji lastnik verjel v nordijske bogove. Približno 320 predmetov je bilo spravljenih v glineni posodi, preostanek pa je ležal v zemlji v njeni neposredni bližini.
"Največje presenečenje mojega življenja"
Anonimni najditelj je zaklad spomladi odkril med gradnjo terase v danski občini Rebild. Med kopanjem je nenadoma zadel ob nekaj, kar je oddalo nenavaden zvok. "To bi moralo biti samo nekaj ur težkega dela na vrtu, odstranjevanja trdovratne trave, kamenja in gramoza za novo tlakovano teraso, toda spremenilo se je v največje presenečenje mojega življenja," je opisal nepričakovano odkritje.
Med najzanimivejšimi predmeti je tudi srebrna palica z vrezanimi runami, pisavo, ki so jo v Skandinaviji uporabljali v vikinškem obdobju. Napis bi bilo mogoče prebrati kot "hutu", vendar njegov pomen ni dokončno pojasnjen. Raziskovalci dopuščajo možnost, da gre za osebno ime ali oznako nekdanjega lastnika.
Svet, ki je segal daleč prek Danske
Pomembne informacije o starosti zaklada ponujajo kovanci. Med njimi sta dva anglosaška srebrna penija, skovana v času vladavine angleškega kralja Edvarda Starejšega, ki je vladal med letoma 899 in 924. Prav zaradi teh kovancev raziskovalci sklepajo, da je bil zaklad zakopan nekje v 10. stoletju. Toda denar v njem ni prišel zgolj iz zahodne Evrope. Našli so tudi islamske kovance, kar dodatno potrjuje, kako široko so bile vikinške trgovske in druge povezave razpredene po takratnem svetu.
Po besedah Torbena Sarauwa, vodje področja kulturne dediščine pri muzejih Severnega Jutlanda, kombinacija anglosaških in islamskih kovancev kaže na močne povezave vikinške Danske tako z velikimi deli Evrope kot tudi z oddaljenimi vzhodnimi območji. Da so bili stiki med Skandinavci in islamskim svetom v vikinškem obdobju precej razviti, sicer dokazujejo tudi druge arheološke najdbe. Raziskovalci so denimo pri preučevanju drugega zaklada na Danskem ugotovili, da so bili nekateri vikinški kovanci izdelani iz pretopljenega islamskega denarja.
Vikingi bogastva niso zbirali naključno
Novi zaklad je za arheologe še posebej dragocen zato, ker ne razkriva samo, kaj so Vikingi imeli, temveč tudi, kako so svoje premoženje vrednotili, razvrščali in shranjevali. Ko so strokovnjaki analizirali težo posameznih srebrnih predmetov, so namreč odkrili jasne vzorce. "Ko analiziramo težo srebrnih predmetov, nam zaklad razkriva informacije o gospodarskih praksah vikinškega obdobja," je pojasnil Sarauw. "Zaklad ne vsebuje samo lepih predmetov. Večina jih je del strukturiranega vrednostnega sistema, ki je temeljil na teži."
Vse srebrne palice ter nekatere zapestnice in srebrne fragmente je mogoče razvrstiti v določene težnostne skupine. To kaže, da ne gre za naključno zbirko dragocenosti, temveč za premišljeno shranjeno premoženje. Srebro je v vikinškem svetu lahko delovalo kot bogastvo in hkrati kot plačilno sredstvo, njegova vrednost pa ni bila nujno določena samo z obliko predmeta, temveč tudi z njegovo težo. "Zaklad zelo jasno kaže, kako je srebro v vikinškem obdobju delovalo kot premoženje in plačilno sredstvo," je poudaril Sarauw. Nato je pomen odkritja povzel še precej bolj slikovito: "Kot bi našli sef iz vikinške dobe."
Zakaj ga nihče ni prišel iskati?
Toda zakaj ga ni nihče nikoli prišel iskat? Prav tukaj se začne največja skrivnost odkritja. Raziskovalci za zdaj ne vedo, zakaj je nekdo pred približno 1100 leti zakopal več kot 18 kilogramov srebra in zakaj ga očitno nikoli ni prišel iskat. Zaklad bi lahko bil skrit v bližini vikinške naselbine, ob cesti, ki je že davno izginila iz pokrajine, ali pa ga je njegov lastnik namerno odnesel na bolj odmaknjeno in skrivno lokacijo.
Za dokončen odgovor bi bile potrebne obsežnejše arheološke raziskave okolice. Toda območje, kjer so srebro našli, je danes pozidano, zato tako obsežna izkopavanja niso mogoča. Zaklad bodo zdaj predali v presojo Narodnemu muzeju Danske, kjer bodo strokovnjaki nadaljevali njegovo preučevanje.
