Za slovenskim turizmom je zelo uspešno poletje, o čemer pričajo številke. Letošnji podatki kažejo, da je bilo julija in avgusta sedem odstotkov več prihodov gostov in njihovih nočitev. Vendar so rekordne številke le en del turistične zgodbe.
Drugi, morda malce manj bleščeči del, se najpogosteje nanaša na vprašanje: kaj množica obiskovalcev za kraje, v katere prihaja, dejansko pomeni?
Kaj pride po uspehu?
Kot je na Blejskem strateškem forumu opozorila direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak Olaj, uspešnosti turizma ne moremo več presojati le po številu prihodov in prenočitev, ampak skozi širši nabor kazalnikov. Koliko gost zapravi. Ali pride tudi oktobra, ne samo avgusta. Ali zavije še kam drugam kot na Bled, v Ljubljano in v Piran. Ali dobi pri nas dobro izkušnjo — in predvsem, ali lahko ljudje, ki tam živijo, s turizmom še vedno normalno živijo.
O strateških odločitvah zrelih turističnih destinacij so na Turističnem panelu v okviru 21. Blejskega strateškega foruma razpravljali ugledni predstavniki mednarodnih institucij, turističnih destinacij, gospodarstva in raziskovalne sfere. Turistični panel z naslovom "Ko destinacije odrastejo: Strateške izbire zrelih destinacij" je organizirala Slovenska turistična organizacija (STO) v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, delo in šport (MGDŠ). Razprava je potekala v okviru letošnje krovne teme Blejskega strateškega foruma The Power to Shape the Future, ki poudarja, da prihodnost ni zgolj nekaj, kar pričakujemo, temveč nekaj, kar s premišljenimi odločitvami dejavno oblikujemo.
Prva ocena letošnje poletne turistične sezone je bila pred panelom predstavljena na novinarski konferenci, ki je potekala ob robu Turističnega panela v okviru 21. Blejskega strateškega foruma. Na njej so nastopili in o uspehih in izzivih v slovenskem turizmu spregovorili mag. Maja Pak Olaj, direktorica Slovenske turistične organizacije (STO), Dubravka Kalin, generalna direktorica direktorata za turizem, Fedja Pobegajlo, direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije in Srečko Kunst, predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Novinarsko konferenco je vodila mag. Livija Kovač Kostantinovič (STO), v celoti pa ji lahko prisluhnete v spodnjem videu.
Cilj ni zgolj rast obiska
Kot smo slišali na Bledu, so cilj slovenskega turizma gostje, ki ostanejo dlje, obiščejo različne dele države in prihajajo vse leto, s tem pa ustvarjajo večjo dodano vrednost. Obenem mora turizem ohranjati okolje in kakovost življenja domačinov. "Prihodnost slovenskega turizma vidimo v ustvarjanju višje dodane vrednosti, večji kakovosti ponudbe, odločanju na podlagi podatkov ter odgovornem upravljanju destinacij. Naš cilj ostaja jasen: ohraniti Slovenijo kot zeleno in butično destinacijo ter turistični razvoj usmerjati tako, da ustvarja dolgoročno vrednost za ljudi, gospodarstvo in prostor," je poudarila direktorica STO, mag. Maja Pak Olaj.
Za uspešno turistično sezono ne stojijo le naložbe in promocija, ampak predvsem ljudje, ki turizem soustvarjajo. "Uspešna turistična sezona pomeni večjo gospodarsko aktivnost, več delovnih mest, več prihodkov za podjetja in večje davčne prihodke, hkrati pa ustvarja učinke tudi v številnih drugih dejavnostih. V naslednjem obdobju bomo še bolj sistematično ustvarjali pogoje, v katerih bo slovenski turizem lahko konkurenčen, kakovosten in odporen," je med drugim dejala Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport (MGDŠ).
Zrele destinacije
V ospredju blejskega Turističnega panela je bil pomen upravljanja turističnih tokov za kakovosten in uravnotežen razvoj slovenskega turizma. "Za destinacije, ki so že dosegle visoko stopnjo turistične razvitosti, je pomembno, kaj turizem prinaša ljudem, ki tam živijo: njihovim delovnim mestom in lokalnemu okolju ter naravi in kulturi, zaradi katerih je destinacija sploh postala vredna obiska," je pojasnila regionalna direktorica za Evropo pri Svetovni turistični organizaciji Cordula Wohlmuther.
Sodelujoči na panelu so zato razpravljali o tem, kako naj zrele destinacije preidejo od spodbujanja obsega k aktivnemu upravljanju razvoja, obiskovalcev in ustvarjene vrednosti. V ospredju so bila vprašanja nosilnih zmogljivosti, prostorske in časovne razpršitve turističnih tokov, podatkovno podprtega odločanja, vključevanja lokalnih skupnosti ter usklajevanja interesov destinacij, prebivalcev in turističnega gospodarstva.
