Detektor kovin v rokah moškega je med povsem običajnim iskanjem zaznal nekaj, kar je presenetilo celo najbolj izkušene arheologe.
Na Finskem so arheologi prišli do enega najpomembnejših odkritij zadnjih desetletij. Ljubiteljski iskalec kovin Kalle Lappinen je v bližini središča kraja Sysmä, približno 170 kilometrov severovzhodno od Helsinkov, naletel na izjemno obsežen srebrni zaklad iz vikinške dobe. Po prvih ocenah vsebuje več kot 4000 kovancev, s čimer je postal največja tovrstna najdba v zgodovini države.
Lappinen je zaklad odkril 3. septembra in o njem nemudoma obvestil pristojne ustanove. Že naslednji dan so na območje prispeli arheologi muzejev iz Lahtija in začeli strokovno izkopavanje. Izkazalo se je, da pod zemljo niso bili skriti zgolj kovanci, temveč tudi razkosano srebro, srebrna zapestnica, okrasni kovinski nastavek in kroglica.
Najdba je izjemna tako po količini kot po geografskem izvoru predmetov. Med kovanci so primerki z območij današnje Švedske, Velike Britanije in Nemčije, pa tudi srebrni dirhami, ki izvirajo z ozemelj današnje Turčije in Irana. Skupna teža odkritih kovancev znaša približno 4,5 kilograma.
Pričakovali nekaj deset kovancev, našli so jih več tisoč
Arheolog Esko Tikkala, ki je vodil izkopavanje, ocenjuje, da zaklad izvira iz obdobja med letoma 1000 in 1050. Datacija je za zdaj preliminarna, saj bodo lahko strokovnjaki natančnejše ugotovitve predstavili šele po čiščenju in podrobni analizi kovancev.
Čeprav je Tikkala na tem območju že sodeloval pri raziskovanju zakladov iz pozne železne dobe, ga je obseg tokratnega odkritja močno presenetil. "Namesto nekaj deset ali nekaj sto kovancev, kolikor jih običajno najdemo, jih ta zaklad vsebuje več tisoč," je povedal Tikkala za Fox News Digital. Najdba je več kot dvakrat večja od doslej največjega znanega finskega zaklada kovancev iz vikinške dobe. Tega so leta 1895 odkrili v kraju Nousiainen, vseboval pa je približno 1700 kovancev.
Še pomembnejše od rekorda je po mnenju raziskovalcev spoznanje, da je imel Sysmä pred tisoč leti precej drugačno vlogo, kot jo ima danes. "Danes bi lahko Sysmä razumeli kot razmeroma skromen in odmaknjen kraj, vendar arheološke najdbe iz pozne železne dobe kažejo, da so bile razmere pred tisoč leti očitno precej drugačne," je poudaril Tikkala. Različni izvori kovancev namreč nakazujejo, da je bilo območje povezano z obsežnimi trgovskimi mrežami, ki so segale daleč prek meja današnje Finske.
Kdo je zakopal bogastvo in zakaj se ni nikoli vrnil?
Največja uganka ostaja identiteta človeka, ki je pred približno tisoč leti srebro skril pod zemljo. Arheologi so predmete našli ob nizki skali oziroma na mestih, kjer bi jih bilo mogoče razmeroma preprosto ponovno izkopati. Prav ta podrobnost nakazuje, da lastnik zaklada najverjetneje ni nameraval za vedno pustiti pod zemljo. Zakaj se ponj nikoli ni vrnil, ni znano.
"Morda je trgovec zakopal del svojega premoženja, da ga ne bi bilo treba ves čas nositi s seboj, in ga nameraval pobrati ob naslednjem obisku območja," je pojasnil Tikkala. Obstaja tudi drugačna razlaga, povezana z nemirnimi razmerami tistega časa. "Lahko pa je zaklad pripadal premožnemu domačinu, ki ga je skril zaradi nevarnosti spopada ali sovražnega napada. Možnih razlag je veliko in zelo težko je ugotoviti, kaj se je dejansko zgodilo oziroma kdo je bil lastnik," je dodal arheolog.
Še ena posebnost: zaklad ni bil skrit na enem mestu
Frida Ehrnsten, skrbnica numizmatičnih zbirk finskega narodnega muzeja, meni, da bi odkritje lahko pomembno spremenilo dosedanje razumevanje kroženja srebra na območju Finske pred približno tisoč leti. "Gre za izjemno, izjemno, izjemno pomembno novo najdbo, ki bo verjetno v nekaterih pogledih spremenila naše razumevanje gospodarstva, povezanega s srebrom, v vikinški dobi na tem območju," je povedala Ehrnsten.
Posebej zanimivo je, da srebro ni bilo zakopano v eni sami luknji. Raziskovalci so namreč odkrili dve ločeni skupini predmetov, ki sta bili med seboj oddaljeni približno 12 metrov. "Gre za neke vrste dvojni zaklad. Doslej pravzaprav nismo poznali primerljivih primerov," je pojasnila strokovnjakinja.
Ob tem je opozorila na pomembno zgodovinsko razlikovanje. Čeprav najdba izvira iz vikinške dobe, prebivalcev takratne Finske raziskovalci praviloma ne označujejo za Vikinge. Ti so izvirali iz Skandinavije, kamor Finska v geografskem in zgodovinskem smislu ne sodi. Izraz vikinška doba se v tem primeru nanaša na širše zgodovinsko obdobje.
Ljubiteljski raziskovalci spreminjajo poznavanje zgodovine
Odkritje v Sysmäju je tudi nov dokaz, kako pomembno vlogo imajo pri sodobnih arheoloških raziskavah ljubiteljski iskalci z detektorji kovin. Po podatkih Fride Ehrnsten je bilo pred približno 25 leti na Finskem znanih okoli 7000 kovancev iz vikinške dobe. Danes jih raziskovalci poznajo že približno 14.000, kar pomeni, da se je njihovo število v razmeroma kratkem obdobju podvojilo. "Skoraj vse to novo gradivo so odkrili ljudje, ki se z iskanjem ukvarjajo ljubiteljsko," je poudarila Ehrnsten.
