Več kot sedem desetletij je odgovor morda ves čas ležal na stari črno-beli fotografiji, toda šele digitalna obdelava je iz zabrisanih sledi izvlekla dva drobna znaka, ki bi lahko spremenila eno najbolj osupljivih zgodb človeštva.
Je bila Meritneit, ena najskrivnostnejših žensk iz začetkov starega Egipta, v resnici faraonka? Raziskovalci so na 72 let stari fotografiji odkrili podrobnost, ki po njihovem mnenju ponuja doslej enega najmočnejših argumentov, da pred več kot 5000 leti ni bila zgolj kraljeva mati oziroma regentka, temveč samostojna vladarica Egipta.
V središču raziskave, objavljene v reviji Prague Egyptological Studies, ni nov arheološki predmet, temveč fotografija iz leta 1954. Na njej je eden od 13 glinenih zamaškov posod, ki so jih našli ob vhodu v grobnico v Sakari. Sami predmeti so se pozneje izgubili, zato so raziskovalcem za preučevanje ostali predvsem njihovi stari posnetki.
Dolga desetletja fotografija ni razkrivala ničesar odločilnega. Dve majhni hieroglifski polji na zamašku sta bili preveč nejasni, da bi ju bilo mogoče zanesljivo prebrati. Raziskovalci so se zato starega posnetka lotili s sodobnimi digitalnimi metodami. Povečali so kontrast, obrnili barve in fotografijo pretvorili v ostrejšo vektorsko podobo. Iz nekoč zabrisanih potez se je pokazalo nekaj, kar bi lahko imelo precej večji zgodovinski pomen od samega predmeta.
Simbol, povezan s kraljevo oblastjo
Po njihovi razlagi je na obeh mestih mogoče prebrati ime Meritneit, zapisano znotraj sereha. Sereh je bil v zgodnjem Egiptu poseben pravokotni simbol, povezan s kraljevsko oblastjo, v katerega so zapisovali imena vladarjev. Če je razlaga pravilna, bi to pomenilo, da Meritneit na predmetu ni bila omenjena zgolj kot pomembna članica kraljeve družine, temveč na način, rezerviran za vladarje.
Soavtorica raziskave Susan Kelly meni, da je novi zapis nekaj najbližjega besedilnemu dokazu, ki Meritneit neposredno postavlja v vladarsko vlogo. "Znaki jasno kažejo, da je bila Meritneit ena od zgodnjih vladarjev Egipta," je zapisala. Meritneit je živela v času prve egipčanske dinastije, torej v enem najzgodnejših obdobij združenega starega Egipta. Povezujejo jo s kraljem Djerjem, ki bi lahko bil njen oče, pozneje pa naj bi bila regentka svojemu sinu Denu.
Možnost, da je v določenem obdobju sama dejansko vladala Egiptu, med egiptologi ni nova. Njen izjemen položaj je raziskovalce begal že prej, saj arheološki dokazi kažejo, da je uživala status, kakršnega ženske v tistem obdobju praviloma niso imele. Tudi njen pogreb je bil vse prej kot običajen. Meritneit je dobila velikanski grobni kompleks, ob njej pa je bilo pokopanih kar 41 spremljevalcev. Že takšen obseg grobnice in pogrebnega rituala je nakazoval na njen izjemno visok položaj.
Vsi se s tem ne strinjajo
Nova interpretacija starega posnetka bi zato lahko posamezne koščke sestavljanke povezala v precej jasnejšo celoto. Če je bilo njeno ime res zapisano v serehu, bi razkošna grobnica in drugi znaki njenega statusa dobili dodaten pomen. Toda vprašanje še zdaleč ni dokončno rešeno. Vsi strokovnjaki namreč novega branja fotografije ne sprejemajo. Zgodovinar iz Berlina je novo interpretacijo izpodbijal in meni, da digitalno izboljšana podoba pravzaprav kaže ime kralja Djerja, ne Meritneit.
Težavo dodatno zapleta dejstvo, da izvirnega glinenega zamaška ni več mogoče preprosto vzeti v roke in ga ponovno pregledati. Razprava je zato v veliki meri odvisna od tega, koliko informacij je mogoče zanesljivo izluščiti iz fotografije, posnete pred več kot sedmimi desetletji. Če bodo nadaljnje raziskave podprle novo branje, bi Meritneit lahko dobila precej pomembnejše mesto v zgodovini, kot ga je imela doslej: ne le kot mogočna kraljeva mati in regentka, temveč kot ena najzgodnejših znanih žensk, ki so vladale staremu Egiptu.
