Absolutno prehitro segrevanje planeta, na katerem živimo, bi lahko imelo usodne posledice za milijone ljudi. Ogrožen je predvsem ta del Zemlje.
Nova znanstvena raziskava razkriva zaskrbljujoče dejstvo: globalno segrevanje napreduje kar 5000-krat hitreje, kot se je riž skozi zgodovino sposoben evolucijsko prilagajati. Raziskovalci opozarjajo, da podnebne spremembe ustvarjajo razmere, v katerih ljudje riža v zadnjih 9000 letih nikoli niso uspešno gojili.
Riž danes predstavlja osnovno živilo za več kot polovico svetovnega prebivalstva, približno 90 odstotkov svetovne pridelave pa poteka v Aziji. Prav tam pa številne regije že občutijo posledice vse višjih temperatur, ki zmanjšujejo pridelek in ogrožajo prehransko varnost milijonov ljudi.
Avtor raziskave Nicolas Gauthier z muzeja naravne zgodovine na Floridi opozarja, da bi lahko riž dosegal svojo toplotno mejo, torej točko, pri kateri se rastlina na višje temperature ne more več učinkovito prilagajati. Čeprav znanstveniki razvijajo odpornejše sorte in iščejo nova območja za gojenje, raziskovalci priznavajo, da obstajajo meje, ki jih v tako kratkem času morda ne bo mogoče preseči.
Preselitev pridelave riža ni tako preprosta
Riž sicer velja za rastlino, ki dobro prenaša toploto, vendar ima tudi svoje meje. Fotosinteza pri rižu začne odpovedovati pri temperaturi okoli 40 stopinj Celzija. Prekomerna vročina vpliva tudi na oploditev rastlin in razvoj zrn, kar pomeni manjši pridelek. Dodatno težavo predstavljajo spremembe mokrih in suhih obdobij ter dvig morske gladine, saj lahko slana voda poplavi nižje ležeča riževa polja in uniči pridelek.
Raziskovalci so analizirali podnebne podatke z arheoloških najdišč, kjer so odkrili dokaze o gojenju riža skozi skoraj tisočletno zgodovino. Ugotovili so, da se je riž skozi čas sicer širil v hladnejše regije, ker so ljudje razvijali sorte, odporne proti mrazu, in prilagajali kmetijske metode. Zgornja temperaturna meja za gojenje riža pa je ostala skoraj nespremenjena vse od začetka njegove pridelave pred približno 9000 leti.
Študija, objavljena v reviji Communications Earth & Environment, ugotavlja, da je bil riž skozi zgodovino uspešno gojen le tam, kjer povprečna letna temperatura ni presegla 28 stopinj Celzija, najvišje temperature v toplem delu leta pa povprečno niso presegle 33 stopinj.
Teoretično bi lahko segrevanje omogočilo gojenje riža v danes hladnejših območjih, vendar raziskovalci opozarjajo, da preselitev pridelave ni tako preprosta. Riževa polja so nastajala stoletja, marsikje predstavljajo temelj lokalne kulture in gospodarstva, zato jih ni mogoče preprosto preseliti drugam.
"Morda bi lahko ohranili enako globalno proizvodnjo riža, če bi gojenje premaknili drugam," opozarja Gauthier in dodaja: "Toda to ne rešuje težave ljudi v južni Aziji, ki so od riža življenjsko odvisni." Znanstveniki zato opozarjajo, da prihodnost riža ni več le vprašanje kmetijstva, temveč tudi vprašanje preživetja, družbene stabilnosti in globalne prehranske varnosti.
