Visoko v gorah se iz izginjajočega ledu pojavljajo predmeti, ki jih sodobno človeštvo ni videlo še nikdar, marveč je o vsem tem zgolj bralo.
Arheologi so v gorovju Jotunheimen na Norveškem na področju talečega se gorskega ledu odkrili kar 48 prazgodovinskih puščic, med katerimi izstopa primerek, star med 5000 in 6000 let. Ohranili so se kamnita konica iz skrilavca, lesen tulec oziroma držaj puščice in celo sledovi materiala, s katerim so bili njeni deli nekoč povezani.
Najnovejša odkritja prihajajo z gorskega območja Kvitingskjølen v Jotunheimnu, kjer je skupina norveškega programa ledeniške arheologije v Innlandetu, znanega kot Secrets of the Ice, tri tedne raziskovala območja Langfonne, Storfonne in Handklefonne. Ko so prišli na teren, je bilo jasno, kako močno se je pokrajina spremenila. Velike površine ledu so izginile, območja, ki jih je še pred kratkim prekrivala zamrznjena plast, pa so zdaj popolnoma razkrita. S taljenjem najstarejšega ledu se pojavljajo tudi nekateri najstarejši predmeti, kar so jih raziskovalci doslej našli.
Starejše najdbe precej redkejše
Ko se je leta 2006 v Innlandetu začelo sistematično raziskovanje talečega se gorskega ledu, je bila slika drugačna. Večina najdb je bila mlajša od 2000 let, še posebej pogosti pa so bili predmeti iz vikinške dobe. Starejše najdbe so bile precej redkejše. Dve desetletji pozneje arheologi odkrivajo vse več predmetov iz kamene in bronaste dobe, najstarejše najdbe celotnega programa pa segajo več kot 6000 let v preteklost.
Razlaga je preprosta, njene posledice pa precej manj. Talijo se starejše plasti ledu, ki so tisočletja skrivale in hkrati varovale predmete. Ko ti pridejo na površje, se začne tekma s časom. Les, koža, kite, tekstil in drugi organski materiali lahko po več tisoč letih v zamrznjenem okolju na prostem začnejo hitro propadati.
Od začetka programa leta 2006 so raziskovalci evidentirali že 73 arheoloških najdišč in našli več kot 5000 predmetov. Med njimi so puščice, loki in druga oprema, povezana s prazgodovinskim lovom na severne jelene, pa tudi oblačila, čevlji, sledovi tovornih konj in različni predmeti iz vsakdanjega življenja. Prav zamrznjeno okolje je omogočilo, da so se nekateri sicer izjemno občutljivi materiali ohranili tisočletja. Arheologom zato ponujajo redek vpogled v to, kako so ljudje nekoč potovali, lovili in živeli visoko v gorah.
Na ogled v hlajeni vitrini
Letošnjih 48 puščic so našli prav ob 20. obletnici ledeniške arheologije v Innlandetu. Raziskovalci so lahko tako v realnem času spremljali, kako se je v dveh desetletjih skupaj z umikanjem ledu spreminjal tudi arheološki zapis. In proces se po njihovih pričakovanjih ne bo ustavil. Na podlagi sprememb v zadnjih 20 letih ocenjujejo, da bi lahko led na številnih arheoloških najdiščih v približno dveh desetletjih povsem izginil.
To pomeni, da imajo arheologi za raziskovanje omejeno časovno okno. Predmete morajo po razkritju čim hitreje dokumentirati in odstraniti iz okolja, še preden začnejo razpadati. Terenska sezona še ni končana, raziskovalci pa najnovejše najdbe že dokumentirajo in pripravljajo na nadaljnje analize ter konserviranje. Nekateri najstarejši predmeti so medtem že na ogled v hlajeni vitrini norveškega gorskega centra v Lomu.
