Raziskovalci sledili zapisom iz zgodovinskih arhivov in v morje poslali potapljače: 100 metrov globoko našli, kar sploh ne bi smelo več obstajati

27. 8. 2026, 20:00 | E. Č.
Raziskovalci sledili zapisom iz zgodovinskih arhivov in v morje poslali potapljače: 100 metrov globoko našli, kar sploh ne bi smelo več obstajati (foto: Facebook/posnetek zaslona)
Facebook/posnetek zaslona

Našli so ga po dolgih 80 letih v popolni temi.

Ko so se potapljači spustili skoraj 100 metrov pod gladino Jonskega morja, se je v temi počasi izrisala silhueta, ki so jo iskali več kot desetletje. Pred njimi ni bila običajna razbitina iz druge svetovne vojne, temveč izjemno redek ostanek enega od eksperimentalnih projektov nemške vojne mornarice.

Raziskovalci in potapljači podjetja AegeanTec so namreč odkrili razbitino nemškega hitrega čolna LS 6, ki je leta 1943 potonil v grških vodah. Odkritje je toliko pomembnejše, ker je dolgo veljalo, da vojne ni preživelo nobeno plovilo tega nenavadnega tipa. LS 6 je tako po doslej znanih podatkih edini ohranjeni primerek eksperimentalnega lahkega hitrega čolna oziroma Leichte Schnellboot. "Trenutek, ko se je iz globine prikazala silhueta, nas je spomnil, zakaj počnemo to, kar počnemo," je ekipa AegeanTec zapisala na Facebooku. "Le malo izkušenj se lahko primerja s privilegijem, da si prvi, ki se potopi do pozabljenega koščka zgodovine, ga dokumentira in identificira."

Iskanje se je začelo že leta 2013

Zgodba o odkritju se ni začela pod morsko gladino, temveč med zgodovinskimi dokumenti. Zgodovinar Karelas George je skupaj z raziskovalci in potapljači AegeanTeca iskanje LS 6 začel že leta 2013.

S podrobnim pregledovanjem arhivskega gradiva jim je uspelo postopoma zožiti območje, kjer bi lahko ležala razbitina. S sonarskimi meritvami so nato na morskem dnu približno 60 milj oziroma 97 kilometrov severno od grškega otoka Lefkada zaznali ostanke plovila. Toda sonar ni mogel ponuditi dokončnega odgovora. Potrebovali so potapljače.

Ekipa se je zato spustila približno 96 metrov globoko in začela dokumentirati razbitino. Po več kot 80 letih na morskem dnu je morala najprej dokazati, da ima pred seboj prav enega od skrivnostnih nemških eksperimentalnih čolnov.

Nemci želeli nekaj lahkega in izjemno hitrega

LS 6 je bil dolg približno 12,5 metra in je predstavljal precej nenavaden nemški vojaški projekt. Inženirji so pri njegovi izdelavi uporabili rešitve, ki so črpale navdih tudi iz letalske industrije.

Plovilo je bilo izdelano iz lahkega aluminija, s čimer so zmanjšali njegovo maso in povečali hitrost, vanj pa so namestili motorje Jumo, povezane predvsem z nemško letalsko industrijo. LS 6 in sestrsko plovilo LS 5 sta bila sprva zasnovana za polaganje min. Pozneje so ju nameravali uporabljati tudi za iskanje zavezniških podmornic in napade z globinskimi bombami.

Toda načrti se niso razvili po pričakovanjih. Čolnov nikoli niso povezali z minolovci, opremljenimi s sonarjem, ki bi jih potrebovala za učinkovito opravljanje predvidenih nalog. Njuno največjo prednost – hitrost – so zato Nemci izkoriščali predvsem za izvidniške in transportne naloge.

Usodni 24. september 1943

Konec LS 6 je prišel 24. septembra 1943. Dolgo je veljalo prepričanje, da so čoln poškodovala britanska letala, raziskovalci, ki so odkrili razbitino, pa danes ponujajo drugačno razlago. Po njihovi rekonstrukciji so plovilo najverjetneje napadli italijanski lovski bombniki, ki so po kapitulaciji Italije delovali na strani zaveznikov.

Napad je prebil del trupa. LS 6 je bil tako močno poškodovan, da sam ni mogel nadaljevati plovbe, zato so ga poskušali odvleči proti Pireju, kjer bi ga popravili. Do pristanišča ni prišel. Poškodovani aluminijasti trup med vleko ni zdržal in čoln je izginil pod gladino Jonskega morja. "Dejstvo, da je bilo plovilo zaradi zmanjševanja mase izdelano iz aluminija, skupaj z nenavadnimi okoliščinami njegovega potopa med vleko, me je takoj prepričalo, da gre za izjemen cilj tako za zgodovinsko raziskovanje kot tehnično potapljanje," je pojasnil raziskovalec George Karela.

Kamera pogledala v notranjost razbitine

Sama oblika razbitine še ni zadostovala za dokončno identifikacijo. Raziskovalci so zato kamero previdno spustili skozi odprtino v strojnico. Tam so zagledali nekaj, kar je njihove sume močno podkrepilo. "S kamero, ki smo jo previdno spustili skozi odprtino strojnice, smo posneli nezamenljivo obliko motorjev Jumo," so zapisali raziskovalci. "Dokazi so postajali vse bolj prepričljivi."

Ekipa je tedaj že vedela, da je našla hitri čoln nemške Kriegsmarine, vendar še vedno ni bilo povsem jasno, za katero plovilo gre. Odločilni namig so ponudili ostanki vlečne vrvi. Ti so se ujemali z zgodovinskimi podatki o zadnjih urah LS 6, ki je po poškodovanju potonil prav med poskusom vleke proti Pireju. S tem se je več kot desetletje trajajoče iskanje zaključilo z izjemnim odkritjem. Plovilo, za katerega je veljalo, da je skupaj z vsemi drugimi primerki svoje vrste izginilo v drugi svetovni vojni, je bilo ves čas skrito globoko pod Jonskim morjem. "To je bil več kot potop," so ob odkritju zapisali člani ekipe. "To je bilo potovanje skozi čas."

Pod gladino Jadrana se dogaja nekaj srhljivega: zaskrbljeni strokovnjaki zdaj razkrili vso resnico o morju, ki se drastično spreminja