Globoko pod gorami nedaleč od Slovenije se skriva skrivnosten svet, ki je arheologom ponudil precej več, kot so si sploh lahko mislili, da bodo videli.
Arheologi pri Hallstattu v Avstriji raziskujejo dobrih 300 metrov dolg sistem starodavnih rudniških rovov in dvoran, ki še dodatno razkriva izjemno dolgo zgodovino pridobivanja soli. Najdbe kažejo, da so jo ljudje na tem območju kopali že pred približno 7300 leti.
Najnovejša odkritja iz železne dobe kažejo, kako sistematično so rudarji sledili nahajališčem soli in se postopoma prebijali vse globlje v goro. Raziskovalci niso našli ene same velike votline, temveč mrežo rovov in dvoran, med katerimi nekateri potekajo vzporedno drug nad drugim. Dodatne, prej neznane rove so odkrili tudi z geološkim vrtanjem.
"Najdbe prepričljivo razkrivajo, kako je pridobivanje soli že od prazgodovine spodbujalo inovacije na področju tehnologije, organizacije in transporta ter imelo ključno vlogo pri razvoju Hallstatta v eno najstarejših industrijskih središč Evrope," so sporočili iz naravoslovnega muzeja na Dunaju.
Prvi prebivalci naj bi območje nad Hallstattom naselili pred približno 7300 leti in kmalu začeli pridobivati sol. Proizvodnja je enega od vrhuncev dosegla okoli 1200 pr. n. št., ob koncu bronaste dobe, ko naj bi iz gore dnevno pridobili do 1,5 tone soli. Rudarjenja niso ustavili niti siloviti zemeljski plazovi, ki so skozi stoletja večkrat prizadeli območje.
Skoraj 9 metrov ostanka in sedimenta
"Rudarjenje se je vedno nadaljevalo. To je bila izjemno odporna skupnost, ki je že nekaj let po plazovih znova zagotavljala sol," je za avstrijsko tiskovno agencijo APA povedal vodja podzemnih izkopavanj Daniel Brandner.
Na tleh nekaterih dvoran se je skozi čas nabralo skoraj devet metrov rudarskih ostankov in sedimenta. V njih so arheologi našli različno izdelano polomljeno orodje, kar nakazuje, da so rudarji v železni dobi ob sicer standardizirani opremi preizkušali tudi različne načine izdelave in uporabe orodij. Še starejšo, neolitsko fazo rudarjenja dokazujejo drugod v gori najdeni krampi iz rogovja in kamna.
Sol pa arheologom ni zapustila le rudnika, ampak je pomagala ohraniti tudi predmete njegovih nekdanjih delavcev. Med najdbami so ožgane borove trske, ostanki oblačil, lesene posode s sledovi hrane in celo človeški iztrebki. Raziskovalci bodo zdaj iskali morebitne dodatne dele podzemne mreže ter podrobneje analizirali predmete, ki bi lahko še natančneje pokazali, kako so ljudje pri Hallstattu pred tisočletji živeli, delali in organizirali eno najstarejših rudarskih dejavnosti v Evropi.
