Od daleč je videti skoraj spokojno, kot modra sorodnica Zemlje, toda za privlačno barvo tega oddaljenega sveta se skriva okolje, v katerem bi človeka v trenutku pričakalo nekaj nepredstavljivo nasilnega.
V naši galaksiji obstaja planet, ki je na prvi pogled presenetljivo podoben Zemlji. HD 189733 b je izrazito modre barve in bi lahko od daleč spominjal na naš planet, toda podobnost se konča praktično pri barvi. Namesto oceanov, prijetnega ozračja in oblakov ima planet ekstremno atmosfero, temperature okoli 1000 stopinj Celzija ter vetrove, v katerih bi se lahko kapljice staljenega oziroma kondenziranega silikatnega materiala spreminjale v nekaj, kar bi lahko opisali kot stekleni dež.
HD 189733 b je od Zemlje oddaljen približno 63 svetlobnih let in spada med tako imenovane vroče Jupitre. To so ogromni plinasti planeti, po velikosti primerljivi s plinastimi velikani našega Osončja, vendar krožijo izjemno blizu svojih matičnih zvezd. Prav bližina zvezde je eden od razlogov za peklenske razmere na HD 189733 b.
Kot smrt zaradi tisočerih drobnih rezov
Temperatura njegovega ozračja dosega približno 1000 stopinj Celzija, vetrovi pa po Nasinih podatkih lahko dosežejo okoli 8700 kilometrov na uro oziroma približno dva kilometra na sekundo. To je približno sedemkratna hitrost zvoka. V takšnem okolju običajen dež seveda ne obstaja. Raziskovalci menijo, da so visoki oblaki v atmosferi prežeti s silikatnimi delci. Prav silikati so osnovne sestavine številnih kamnin, pri dovolj ekstremnih razmerah pa lahko sodelujejo v procesih, ki ustvarjajo oblake in padavine iz mineralnega materiala.
Zaradi orkanskih vetrov bi takšne delce skozi atmosfero nosilo skoraj vodoravno. NASA je razmere na planetu slikovito primerjala s smrtjo zaradi tisočerih drobnih rezov. Toda prav ti silikatni delci naj bi bili odgovorni tudi za nekaj, zaradi česar je HD 189733 b videti tako privlačen. Planet je kobaltno oziroma azurno moder.
Toda njegova barva nima enakega izvora kot modrina Zemlje. Na našem planetu so za značilen videz iz vesolja pomembni oceani in sipanje svetlobe v ozračju. HD 189733 b pa nima tropskih oceanov, ki bi mu dajali modro podobo. Njegovo barvo najverjetneje ustvarja gosta, meglena in turbulentna atmosfera z visokimi oblaki, v katerih silikatni delci učinkovito sipajo modro svetlobo.
Prav HD 189733 b se je zapisal tudi v zgodovino raziskovanja planetov zunaj našega Osončja. Astronomi so z vesoljskim teleskopom Hubble pri njem prvič določili dejansko barvo planeta, ki kroži okoli druge zvezde. "Merjenje njegove barve je bilo resnično nekaj prvega te vrste. Dejansko si lahko predstavljamo, kako bi bil planet videti, če bi ga lahko opazovali neposredno," je ob raziskavi pojasnil profesor Frederic Pont z univerze v Exeterju.
Ta to pomeni nekaj povsem drugega
Toda ugotoviti barvo sveta, oddaljenega 63 svetlobnih let, ni bilo preprosto. HD 189733 b je v primerjavi s svojo zvezdo izjemno šibek in se na nebu nahaja zelo blizu nje, zato ga ni mogoče preprosto fotografirati tako, kot bi fotografirali planet v našem Osončju. Astronomi so zato uporabili precej bolj domiselno metodo. Merili so albedo, torej količino svetlobe, ki jo planet odbija. Ključni trenutek je nastopil, ko je HD 189733 b z našega zornega kota potoval za svojo zvezdo in ga je ta začasno zakrila.
Raziskovalci so lahko primerjali svetlobo sistema pred zakritjem in med njim. Ko je planet izginil za zvezdo, so opazili zmanjšanje svetlosti predvsem v modrem delu spektra. "Ko je planet potoval za svojo zvezdo, smo videli, da se je svetlost celotnega sistema zmanjšala v modrem delu spektra," je pojasnil Tom Evans z univerze v Oxfordu, prvi avtor raziskave, in dodal: "Na podlagi tega lahko sklepamo, da je planet moder, saj je signal pri drugih barvah, ki smo jih merili, ostal nespremenjen."
HD 189733 b je bil za takšno meritev posebej primeren tudi zato, ker gre za vročega Jupitra. Zaradi svoje velikosti in tesne orbite okoli zvezde so takšni planeti med lažjimi tarčami za podrobno proučevanje atmosfere. Ta svet astronomi sicer opazujejo že dlje časa tako z zemeljskimi kot vesoljskimi teleskopi. Raziskave so pokazale, da je njegovo ozračje izjemno dinamično in eksotično, z obsežnimi meglicami ter silovitimi spremembami in procesi izhlapevanja.
HD 189733 b je tudi eden bližjih eksoplanetov, ki jih lahko z Zemlje opazujemo med prehodom pred njihovo zvezdo. Zaradi tega je postal nekakšen naravni laboratorij za raziskovanje svetov, ki so povsem drugačni od planetov našega Osončja. In prav njegov videz je morda najboljša ponazoritev tega, kako varljiva je lahko vesoljska pokrajina. Če bi ga bilo mogoče videti od blizu, bi opazovalec zagledal čudovit globoko moder svet. Toda modrina, ki na Zemlji spominja na morje in nebo, tam pomeni nekaj povsem drugega: razbeljeno atmosfero, silikatne oblake in vetrove s hitrostjo več tisoč kilometrov na uro, ki bi morebitne steklene padavine nosili skoraj vodoravno skozi nebo. Smrt bi bila takojšnja za vsakega, ki bi si drznil stopiti na ta planet ...
