Tana Rakoto Kovačič | 26. 5. 2024, 08:00
Zgodba dečka, ki je pretresla Slovenijo: izgubil oba starša in odšel v daljno državo, kakšno je njegovo življenje zdaj?
Leta 2020 je Slovenijo pretresla zgodba dečka, ki je že ob rojstvu izgubil mamo, pred štirimi leti pa še očeta. Nato se je odselil v popolnoma drugo državo, kjer pravzaprav nobenega ni dobro poznal, na Japonsko. Povedal nam je, kakšno je njegovo življenje zdaj.
Decembra 2020 je Slovenijo pretresla situacija fanta, ki je takrat zaradi covida-19 izgubil očeta, mamo pa je zaradi zapletov pri porodu izgubil že ob rojstvu. Zgodba se je tistega leta pojavila tudi v medijih in se dotaknila marsikaterega Slovenca. Oglasil se je tudi Luka Dončić, ki je napovedal, da bi, če bi deček ostal v Sloveniji, pomagal s svojo fundacijo.
Oba starša dečka sta sicer prihajala iz oddaljenih držav: mama z Madagaskarja, oče pa iz Japonske. V primeru smrti se je tako oče odločil, da bo njegov sin šel živet k teti na Japonsko, kamor je pred okvirno štirimi leti takrat 14-letni Hiraku tudi odšel.
Oditi v popolnoma drugo kulturo, v državo, kjer pravzaprav nobenega dobro ne poznaš, bi za vsakega pri teh letih bilo težko samo po sebi, Hiraku pa je to moral storiti po dogodku, ki je bil zanj najtežji v življenju, saj je ravno izgubil očeta. Kako mu je to uspelo in kakšno je njegovo življenje skoraj štiri leta pozneje?
Trenutno je 17-letni Hiraku v 3. letniku srednje šole, ki je na Japonskem tudi zadnji letnik pred naslednjo izobraževalno stopnjo, tako da se trenutno pripravlja tudi na sprejemne izpite za fakulteto. Vleče ga tudi še v kakšno drugo državo: "Razmišljam sicer tudi, da bi odšel študirat v Ameriko. Šel bi na kakšno fakulteto v poslovni ali ekonomski smeri ali pa bi študiral jezike, kot so angleščina, španščina ali japonščina."
Pa opaža med Slovenijo in Japonsko kakšne razlike? "Izpostavil bi recimo to, kako je več narave v Sloveniji, predvsem če recimo primerjam Ljubljano in Tokio, kjer zdaj živim." Ob tem izpostavi, da so v Sloveniji ljudje bolj odprti, medtem ko je na Japonskem družba nekoliko bolj zaprta, kot vljudna se smatra večja distanca med ljudmi.
Že kot majhen je sicer igral nogomet. Tudi v Sloveniji je bil najprej aktiven v klubu Olimpija, nato pa še v klubu Ilirija. Ali ga še vedno igra? "Da, še vedno imam rad nogomet in ga redno treniram," pove. Ob tem je izpostavil, da je pri njem zdaj v ospredju šola in da čeprav ima nogomet zelo rad, ne razmišlja, da bi se s tem ukvarjal profesionalno.
Kako pa je bilo, ko je leta 2021 prišel na Japonsko? "Na začetku, ko sem prišel, nisem znal pisati z japonskimi pismenkami. Tukaj jih je sicer treba znati vsaj 2000 tisoč, da si osnovno pismen." To je bilo torej tisto, čemur je moral na začetku posvetiti največ časa. Kljub težkemu izzivu pa se je pismenk naučil in tudi razrede opravljal brez ponavljanja.
Še posebej impresivno je to zaradi vseh okoliščin, ki so selitev spremljale, saj se je vsa ta kulturna sprememba dogajala po smrti očeta. "Seveda sem razmišljal tudi o tem, ampak poskušal sem se osredotočiti na novo življenje." Povedal je tudi, da čeprav je v osnovni šoli, kamor je prišel, sošolcem povedal za situacijo, pa se je, ko je prišel na srednjo šolo, odločil, da o tem ne želi govoriti. "Moji sošolci ne vedo, da nimam očeta, saj ne želim, da name gledajo s pomilovanjem," je povedal. Spominja se tudi, da mu je bilo takrat, ko so v Sloveniji ljudje vedeli, kaj se mu je zgodilo, zanj še težje. Kljub temu pove, da je zelo hvaležen za vso podporo, ki so mu jo takrat ljudje izkazali.
Takrat se je sicer oglasil tudi Luka Dončić, ki je povedal, da bi, če bi se odločil, da ostane v Sloveniji, tudi prispeval s svojo fundacijo. Čeprav se to ni zgodilo, saj je odšel živet na Japonsko, pa Hiraku pove, da mu je naknadno športnik poslal darilo. Sicer pravi, da ima Dončić oboževalce tudi med njegovimi sošolci na Japonskem. Tudi tam je namreč košarkarski klub Dallas priljubljen.
Julija 2021 ga je na Japonskem obiskal tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec in mu prinesel podpisan dres slovenske košarkarske reprezentance, na katerega so se naknadno podpisali tudi slovenski junaki prvega tekmovalnega dneva olimpijskih iger Tadej Pogačar, Jan Tratnik in Jan Polanc.
View this post on Instagram
Pa je še vedno v stiku z ljudmi, ki so mu bili blizu v Sloveniji? "Da, smo še vedno v rednih stikih." Izpostavil je tudi, da jih pogreša, prav tako pogreša tudi Slovenijo, za konec pa je še povedal, da bo kmalu, zelo verjetno prihodnje leto, prišel tudi na obisk.
