V Bruslju jim je počil film zaradi dogajanja na Hrvaškem: kar tam počnejo, je naravnost škandalozno, ogroženo celo zdravje ljudi

20. 11. 2026, 09:08 | Uredništvo
V Bruslju jim je počil film zaradi dogajanja na Hrvaškem: kar tam počnejo, je naravnost škandalozno, ogroženo celo zdravje ljudi (foto: Profimedia)
Profimedia

Za številkami, ki jih je Hrvaška sama posredovala evropskim institucijam, se skriva obsežen okoljski problem, zaradi katerega je Bruselj zdaj sprožil uradni postopek.

Evropska komisija je proti Hrvaški sprožila uradni postopek zaradi domnevnega kršenja evropske zakonodaje na področju čiščenja komunalnih odpadnih voda. Razlog so resne pomanjkljivosti pri zbiranju in čiščenju odpadnih voda v številnih večjih naseljih, ki bi morala zahtevane okoljske standarde izpolnjevati že pred leti.

Po ugotovitvah Bruslja kar 60 hrvaških aglomeracij z več kot 10.000 prebivalci še vedno nima ustrezno urejenega sistema zbiranja oziroma čiščenja komunalnih odpadnih voda. Posebej skrb vzbujajoče je, da se odpadne vode iz velikega dela teh območij izpuščajo v okoljsko občutljiva območja, kjer evropska zakonodaja zahteva še strožje ukrepe. Evropska komisija je zato Hrvaški poslala uradni opomin, s katerim se je začel formalni postopek zaradi kršitve prava Evropske unije.

Obveznosti, ki bi jih morali izpolniti že pred leti

Evropska direktiva o čiščenju komunalnih odpadnih voda določa, da morajo biti v aglomeracijah z najmanj 2000 prebivalci vzpostavljeni ustrezni sistemi zbiranja in čiščenja odpadnih voda. Namen teh pravil je zaščita zdravja ljudi in preprečevanje onesnaževanja rek, jezer, tal, podzemnih voda ter obalnega morja. Posebej pomembna je zaščita vodnih virov, iz katerih se pridobiva pitna voda.

Hrvaška se je ob vstopu v Evropsko unijo zavezala, da bo svoje sisteme komunalnih odpadnih voda postopoma uskladila z evropskimi zahtevami. Za aglomeracije z več kot 10.000 prebivalci so bili določeni prehodni roki, ki so se iztekli konec leta 2018 oziroma 2020.

Toda najnovejša analiza Evropske komisije kaže, da številne obveznosti še vedno niso izpolnjene. Ugotovitve temeljijo na podatkih, ki so jih hrvaški pristojni organi sami posredovali leta 2024. Čeprav država redno poroča o napredku pri urejanju komunalne infrastrukture, Bruselj ocenjuje, da so zaostanki še vedno preveliki.

V 23 aglomeracijah težave že pri zbiranju odpadnih voda

Evropska komisija je ugotovljene pomanjkljivosti razdelila v dve skupini. V 23 hrvaških aglomeracijah z več kot 10.000 prebivalci zbiranje in čiščenje komunalnih odpadnih voda nista ustrezno urejena. To pomeni, da tamkajšnja infrastruktura ne zagotavlja izpolnjevanja zahtev evropske direktive.

V preostalih 37 aglomeracijah sistemi zbiranja sicer obstajajo, vendar odpadne vode pred izpustom v okolje niso očiščene v skladu s predpisanimi standardi. Še posebej pomemben je podatek, da se kar 40 od omenjenih 60 aglomeracij nahaja na območjih, kjer se odpadne vode izpuščajo v tako imenovana občutljiva območja. Gre za vodna okolja, ki so zaradi svojih naravnih značilnosti ali obremenjenosti posebej ranljiva za onesnaževanje. Na takšnih območjih evropska pravila zahtevajo strožje čiščenje odpadnih voda, ki pa po ugotovitvah komisije ni ustrezno zagotovljeno.

Hrvaška ima dva meseca časa

Uradni opomin, ki ga je Evropska komisija izdala v okviru postopka z oznako INFR(2026)2171, pomeni prvo formalno stopnjo postopka zaradi kršitve evropske zakonodaje. Hrvaška ima zdaj dva meseca časa, da se odzove na očitke Bruslja, predstavi svoja pojasnila in sprejme ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

Če Evropska komisija odgovora ne bo ocenila kot zadovoljivega, lahko postopek nadaljuje z izdajo obrazloženega mnenja. To je naslednji korak, ki državo članico uradno pozove k izpolnitvi obveznosti in lahko ob nadaljnjem neukrepanju vodi tudi do obravnave pred sodiščem Evropske unije. Za zdaj torej še ne gre za izrečeno denarno kazen, temveč za začetek postopka, v katerem mora Hrvaška pojasniti, zakaj zahtevanih standardov še ni dosegla.

Bruselj opozoril še na tri druge nepravilnosti

Težave s komunalnimi odpadnimi vodami niso edino področje, zaradi katerega je Evropska komisija v istem svežnju odločitev ukrepala proti Hrvaški. Državi je poslala še tri uradne opomine. Prvi se nanaša na nepravilno vključitev evropske direktive o preprečevanju goljufij in ponarejanja v zvezi z negotovinskimi plačilnimi sredstvi v nacionalno zakonodajo.

Drugi zadeva neizvajanje evropskih pravil o pristojbinah v zračni navigaciji, tretji pa neusklajenost z direktivo o evrovinjeti, ki ureja cestnine in vinjete za uporabo cestne infrastrukture. Evropska komisija je sicer v istem obdobju na ravni celotne Evropske unije zaključila 55 postopkov zaradi kršitev evropskega prava, potem ko so države članice uspešno odpravile ugotovljene nepravilnosti. Hrvaška pa bo morala glede ravnanja s komunalnimi odpadnimi vodami Bruslju še pojasniti, kako namerava odpraviti zaostanke, ki so se kljub večletnim prehodnim obdobjem ohranili v številnih delih države.

Na Hrvaškem dolgo molčali glede Jadrolinije, zdaj minister priznal vso resnico: prihajajo časi, ko bo za turiste marsikaj vse drugače