I. D. | 31. 8. 2022, 06:00
Ima res vsak od nas svojega dvojnika in kaj to pomeni?
Doppelgängerji so doma v znanstveni fantastiki, a vse kaže, da resnično obstajajo. Z njimi nas povezuje več kot le naključna podobnost.
Za doppelgängerje ali dvojnike je značilno, da so si med seboj osupljivo podobni, čeprav niso v nikakršnem sorodstvu in lahko celo živijo na povsem različnih koncih sveta. Podobnost je tolikšna, da bi takšna človeka marsikdo zamenjal za prava dvojčka ali vsaj otroka istih staršev.
View this post on Instagram
Zanimivega pojava so se lotili znanstveniki v sodelovanju s kanadskim fotografom Françoisem Brunellom, ki že od leta 1999 potuje po svetu in ustvarja intimne portrete tujcev, ki so si po naključju zelo podobni. Raziskava, objavljena v reviji Cell Report, ne bi bila mogoča brez interneta, zaradi katerega je danes lažje kot kdajkoli izslediti podobne ljudi.
Zdaj je potrjeno, da imajo dvojniki, čeprav si niso v sorodu, veliko enakih genov in tudi enak življenjski slog. Sliši se sicer logično, da bi morali imeti podobni ljudje tudi podobe gene, a tokrat sto to prvič tudi znanstveno potrdili.
V raziskavi je sodelovalo 32 parov Brunellovih modelov, odgovarjali so na vprašanja o svojih življenjskih navadah in dali vzorce svoje DNK. Poleg tega so uporabili še programe za prepoznavanje obrazov, s katerimi so analizirali portrete domnevnih dvojnikov. Rezultate so nato primerjali z rezultati enakih poskusov z enojajčnimi dvojčki. Program za prepoznavanje obrazov je enako visoko stopnjo ujemanja podelil natanko polovici doppelgängerskih parov.
View this post on Instagram
Da bi ugotovili, ali so podobnosti zgolj površinske, so nato analizirali še DNK. Devet od 16 zelo podobnih parov (ki jih je potrdil računalniški program) je imelo enake genske variante, ki jih najdemo tudi pri pravih dvojčkih. Zato so sklenili, da gre za "virtualne dvojčke".
View this post on Instagram
Tudi pri primerjavi življenjskih slogov so si bili "človeški dvojniki" bližje kot naključno izbrani pari. Imeli so podobno težo, višino, zgodovino kajenja in stopnjo izobrazbe.
A kljub podobni genetiki in lastnostim se je mikrobiom doppelgängerjev zelo razlikoval. Mikrobiom obsega vse koristne in škodljive mikroorganizme, ki živijo v in na našem telesu.
Odkritje ni le zanimivo, ampak bo v prihodnosti morda pomembno vplivalo na razvoj medicine. Konec koncev nas je na svetu že 7,9 milijarde in več kot nas je, večja je možnost, da smo si po čistem naključju nekateri zelo podobni med seboj. Ker so ljudje s podobno DNK nagnjeni k podobnim zdravstvenim tveganjem, bi tako lahko zdravniki razvili poceni in učinkovito diagnostiko na podlagi analize obraznih potez.
Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije
