Kljub inflaciji in krizi bodo tisti, ki se valjajo v denarju, le še bogatejši

Krize in vojne v zadnjih letih so prepad med bogatimi in revnimi po svetu le še povečale. Ta ugotovitev izhaja iz študije, ki jo je razvojna organizacija Oxfam objavila pred začetkom Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu.

V skladu s tem je pet najbogatejših ljudi na svetu – vsi moški – od leta 2020 več kot podvojilo svoje bogastvo. Ob tem pa je skoraj pet milijard ljudi, 60 odstotkov najrevnejših, postalo še revnejših.

Nedavno objavljena študija temelji na podatkih pridobljenih iz različnih virov. Oxfam je tako na primer združil Fobresove ocene bogastva milijarderjev z ocenami svetovnega bogastva Credit Suisse, poroča avstrijski portal oe24.

Organizacija za nujno pomoč in razvoj je v svoji oceni prišla do zaključka, da bi ob trenutni rasti svet v samo desetih letih lahko dobil svojega prvega trilijonarja. Globalne revščine pa ne bi povsem uspeli premagati niti v 230 letih.

Bogati postajajo še bogatejši, revni živijo v obupu

"Milijarderji postajajo vse bogatejši, delavski razred se bori in revni živijo v obupu. To je nesrečno stanje svetovnega gospodarstva," je zapisal ameriški senator Bernie Sanders v predgovoru študije. Še nikoli prej ni bilo na svetu tolikšne neenakosti v prihodkih in bogastvu. Pohlep, aroganca in neodgovornost so tako brez primere.

Pet najbogatejših ljudi je po podatkih Oxfama od leta 2020 v povprečju zaslužilo približno 12,8 milijona evra na uro (14 milijonov dolarjev). Njihovo premoženje se je tako od leta 2020 povečalo iz približno 370 milijard evrov na 794 milijard. Skupno bogastvo vseh milijarderjev je raslo trikrat hitreje od stopnje inflacije, še poroča omenjeni portal.

Hkrati je 4,77 milijarde ljudi, najrevnejših 60 odstotkov človeštva, od leta 2020 skupno izgubilo približno 18 milijard premoženja. Po podatkih Oxfama plače 791 milijonov delavcev niso dohajale stopnje inflacije. Vsak izmed njih je v dveh letih v povprečju izgubil skoraj enomesečno plačo. Ravno zaradi tega razloga Oxfam poziva k obdavčitvi velikega premoženja. Sredstva od tega bi bilo, sodeč po njihovem mnenju, treba vložiti v varstvo podnebja, širitev izobraževanja, zdravstva in socialne varnosti.

Razvojna organizacija je predlagala naslednji model davka na premoženje: dva odstotka na premoženje, ki presega 4,5 milijona evrov, tri odstotke na premoženje, ki presega 46 milijonov evrov, in pet odstotkov na premoženje, ki presega 913 milijonov evrov.

Vsota je bila sicer v raziskavi navedena v dolarjih. Po podatkih Oxfama bi lahko na svetovni ravni takšen davek na premoženje milijonarjev in milijarderjev vsako leto zbral približno 2,3 milijarde evrov.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol