Nekaj pa navdušenim arheologom še vedno ne da miru in vprašanje, če bodo kdaj našli ključni odgovor.
Pod površjem Jeruzalema, mesta, ki pod svojimi tlemi že tisočletja skriva nešteto plasti zgodovine, se je znova odprlo okno v neznano. Med gradbenimi deli so arheologi odkrili mogočen podzemni predor, vklesan naravnost v skalo. Njegov namen ostaja skrivnost, njegova velikost pa je osupnila celo najbolj izkušene raziskovalce.
Izraelska uprava za starine (IAA) je 14. maja sporočila, da so med pripravami na gradnjo nove stanovanjske soseske severno od arheološkega območja Ramat Rachel odkrili skrivnosten in impresiven starodavni predor. Najdba leži v bližini pomembnih arheoloških najdišč, povezanih s svetopisemskim kraljestvom Juda, zaradi česar je odkritje še toliko bolj zanimivo.
Predor, vklesan v živo skalo, meri približno 50 metrov v dolžino, skoraj 5 metrov v višino in okoli 3 metre v širino. Po besedah strokovnjakov je delo izjemno natančno izvedeno, kar kaže na to, da so njegovi graditelji razpolagali z znanjem, organizacijo in sredstvi, potrebnimi za tako zahteven projekt. Ko so raziskovalci začeli odstranjevati plasti zemlje, so ugotovili, da je bil predor stoletja, morda celo tisočletja, popolnoma zapolnjen z naplavinami. Kljub dolgotrajnemu raziskovanju pa še vedno ni jasno, kdo ga je zgradil in zakaj.
Vodji izkopavanj Sivan Mizrahi in Zinovi Matskevich priznavata, da ju je odkritje presenetilo. Med delom na razmeroma odprtem in kamnitem območju sta najprej naletela na naravno kraško votlino. Ko so nadaljevali izkopavanja, se je votlina nepričakovano podaljšala v dolg podzemni hodnik.
"Osupli in navdušeni"
"Na naše veliko presenečenje se je izkazalo, da se votlina nadaljuje v dolg predor. Nekateri deli so še vedno porušeni, zato nam ni razkril vseh svojih skrivnosti," sta povedala arheologa. Dodala sta, da imajo raziskovalci običajno razlage za večino odkritij, vendar jih včasih najdbe pustijo brez besed. "Tudi mi stojimo pred tem odkritjem osupli in navdušeni."
Predor leži le nekaj sto metrov od dveh pomembnih zgodovinskih lokacij. Ena je javna stavba iz železne dobe oziroma obdobja prvega templja v četrti Arnona, druga pa Tel Ramat Rachel, kjer so arheologi odkrili sledi poselitve od železne dobe pa vse do islamskega obdobja.
Raziskovalci za zdaj domnevajo, da bi lahko bil predor povezan s pridobivanjem gradbenega materiala. Ena od teorij pravi, da so ga izkopali zaradi dostopa do plasti krede, ki so jo uporabljali za pridobivanje gradbenega kamna ali za proizvodnjo apna. To hipotezo podpirata navpični jašek v stropu predora, ki bi lahko služil prezračevanju, in ostanki izkopanega materiala na njegovem dnu.
Strokovnjaki so medtem že izključili možnost, da bi šlo za del starodavnega vodnega sistema, kar je pogosto pri podobnih odkritjih v okolici Jeruzalema. Obstaja tudi možnost, da gradnja nikoli ni bila dokončana in da je bil projekt opuščen, še preden je predor dosegel svoj prvotni namen. "Morda najdbe kažejo, da izkopavanje in gradnja nikoli nista bila dokončana, zato njegov namen ostaja neznan," so zapisali pri izraelski upravi za starine.
