Cene v lokalih in restavracijah so pomembna postavka vsakega turista, ki se "obrne" v naši deželi. Nekaterim se zdijo zmerne, a domačini imajo o njih marsikaj za povedati.
Tako se številni Ljubljančani že lep čas pošteno pridušajo nad cenami v središču mesta. Res je lepa naša prestolnica, pa tudi cela država, kar z navdušenjem odkrivajo tuji turisti, ki ne skrivajo svoje očaranosti. No, vse skupaj pa ima svojo slabo plat - le redki domačini si lahko sredi Ljubljane nekajkrat mesečno privoščijo dober obrok v restavraciji ali v eni od picerij, saj so cene hrane in pijače šle v nebo.
Seveda smo tudi Slovenci narod popotnikov, tako da z veseljem odkrivamo tuje destinacije, če nam to dopuščata čas in denar. Tudi v naši redakciji je kar nekaj navdušenih popotnikov, ki se odpravijo v različne konce sveta. Tako se je ena od naših kolegic pred kratkim napotila v sosednjo Italijo in ostala brez besed - navdušili so jo ljudje, narava in še cene v italijanskih trattoriah, kavarnah, picerijah ter restavracijah. Opisala je svojo izkušnjo s priljubljeno jedjo - pico, ki ima v Italiji svoj dom.
"Moram povedati, da sem ljubiteljica pic. Všeč so mi različne vrste in privoščim si jo takrat, ko sem kar pošteno lačna. Težko sama pojem eno malo pico, vedno mi na krožniku ostane vsaj en kos, ki ga brez težav vzamem s seboj in ga pojem za večerjo. Vsaj v Sloveniji je tako - a v Italiji se mi to ni zgodilo.
Obiskala sem več mest, tako manjših kot večjih, pa tudi različne regije. Povsod sem zasledila tako imenovani street food, seveda pa prevladujejo njihove specialitete. Bila sem radovedna in poskusila sem marsikaj, a pica je bila ena od kraljic mojega popotniškega menija. Zakaj? Ker je vedno sveže pripravljena, testo pa lahko prebavljivo - to me je začudilo, saj se doma, ko pojem pico v kakšnem lokalu, pogosto počutim kar preveč sito (čeprav - kot rečeno - vedno naročim malo pico in vedno je nekaj tudi ostane). No, v Italiji takih prijetnih težav nisem imela. Večinoma sem naročevala brezmesne pice, ki so obložene z okusno zelenjavo lokalnega izvora, sirom, paradižnikovo omako ... In moram povedati, da so bile odlične.
Hotela sem poskusiti tudi kakšno mesno pico - zaradi radovednosti, pa tudi zato, ker mi je po osmih dneh zelenjavne in morske hrane preprosto zadišalo meso. Tako sem si v eni manjši, lokalni piceriji naročila pico z bresaolo. Gre za sušeno govedino, ki velja za eno najbolj cenjenih mesnin iz severne Italije, predvsem iz pokrajine Valtellina v Lombardiji. Pripravijo jo tako, da iz kakovostnih kosov govejega stegna odstranijo maščobo, meso nasolijo, začinijo (s poprom, brinom, cimetom, nageljnovimi žbicami ali drugimi začimbami) in ga nato več tednov do nekaj mesecev sušijo na zraku.
Preberite še:
- Hrvat šokiran nad dopustom v Italiji: "Ni kot pri nas, super je!"
- Turistka razburila z objavo: kam v Ljubljani na vrhunsko italijansko večerjo? (Ni pričakovala takega odziva)
- Ljudje zgroženi nad cenami pic na Hrvaškem: “Raje se odpeljem v Neapelj”
Seveda je bil njen okus božanski: testo je bilo tanko in zračno - nikakor trdo kot podplat - nadeva pa je bilo ravno dovolj. In cena te dobrote? Manj kot 9 evrov, natančneje: 8,5 evra! Ko sem pomislila, koliko bi za tako jed odštela v Ljubljani, sem lahko samo žalostno zavzdihnila. Seveda razumem trdo delo in tegobe naših gostincev, toda za potrošnike to v bistvu ni pomembno: večinoma jim je pred očmi samo končni izdelek in cena, ki jo plačajo. Na koncu sem samo še ugotovila, da si kakšna povprečna slovenska družina v sosednji Italiji mirno lahko privošči kosilo v piceriji, medtem ko je pri nas to povsem druga zgodba ... Predvsem v prestolnici," je zaključila.
Poletne počitnice bodo kmalu tukaj, kar pomeni, da bodo turistični kraji precej obljudeni - pa tudi nič kaj poceni. Morda se splača "skočiti" k našim sosedom in si privoščiti kakšen izlet v Italijo. Tamkajšnje cene so tudi sredi sezone žepom prijaznejše - tako ko gre za namestitve, pa tudi za hrano. Vredno je poskusiti, se vam ne zdi?
