V Jadransko morje prihajajo nepovabljeni gostje. Nekateri so že tu, znanstveniki pa opozarjajo na nevarnost.
Jadransko morje dobiva nove prebivalce, ki jih v njegovih vodah še pred časom ni bilo mogoče najti. Nekateri med njimi so na videz povsem nenevarni, drugi pa bi lahko v prihodnosti resno vplivali na občutljivo ravnovesje morskega ekosistema. Znanstveniki iz Hrvaške in Italije zato razvijajo sistem, s katerim želijo pravočasno prepoznati tujerodne vrste in oceniti nevarnost njihovega širjenja.
Med organizmi, ki so se že naselili v Jadranu, je tudi morski oreh (mnemiopsis leidyi). Gre za prosojno morsko žival, ki na prvi pogled spominja na meduzo, vendar pripada drugi skupini organizmov. Njena prvotna domovina je zahodni Atlantik, danes pa jo najdemo tudi v evropskih morjih, vključno z Jadranskim.
Prihod novih vrst sam po sebi še ne pomeni ekološke katastrofe. Težave nastanejo predvsem takrat, ko se tujerodna vrsta uspešno ustali, začne nenadzorovano širiti in pri tem ogroža domače organizme ali gospodarske dejavnosti, povezane z morjem.
Lahko spremeni prehranjevalno verigo
Tujerodne vrste v Jadransko morje pogosto prispejo zaradi človekovih dejavnosti. Med pomembnejšimi načini njihovega širjenja sta ladijski promet in prevoz organizmov z balastnimi vodami. Nekatere vrste se lahko na nova območja prenesejo tudi pritrjene na ladijske trupe.
"Invazivne vrste lahko avtohtonim jadranskim vrstam predstavljajo konkurenco za hrano, življenjski prostor in druge vire," opozarja dr. Daniela Marić Pfannkuchen iz centra za raziskovanje morja v Rovinju, ki deluje v okviru Inštituta Ruđer Bošković. Prav morski oreh je nazoren primer, zakaj je pravočasno spremljanje novih vrst tako pomembno. Prehranjuje se namreč z zooplanktonom, drobnimi organizmi, ki predstavljajo enega ključnih členov morske prehranjevalne verige.
Z zooplanktonom se prehranjujejo tudi številne ribe, zato bi lahko močno povečanje populacije morskega oreha povzročilo dodatno tekmovanje za razpoložljivo hrano. Posledice bi lahko občutile domače ribje vrste, posredno pa tudi dejavnosti, ki so od njih gospodarsko odvisne. Znanstveniki poudarjajo, da ni pomembno zgolj ugotoviti, katere tujerodne vrste živijo v Jadranu, temveč predvsem spremljati njihovo številčnost, razširjenost in hitrost širjenja.
Znanstveniki razvijajo sistem zgodnjega opozarjanja
S tem namenom je nastal mednarodni projekt ALIENA, katerega polno angleško ime je ALIgning Efforts to control Non-indigenous species in the Adriatic sea. V njem hrvaški in italijanski raziskovalci razvijajo skupen sistem spremljanja tujerodnih morskih vrst ter zgodnjega opozarjanja na morebitne nevarnosti.
Raziskovalce zanima tudi, po katerih poteh se vrste širijo. Če se določena populacija postopoma pomika iz južnega proti severnemu Jadranu, lahko takšno gibanje razkrije smer njenega širjenja. Povsem drugače pa je pri organizmih, ki jih prenašajo ladje, saj se lahko nova vrsta nenadoma pojavi neposredno v pristanišču, daleč od območja, kjer so jo pred tem že opazili.
Prva orodja za napovedovanje širjenja so že razvita, njihovo zanesljivost pa preverjajo s podatki iz štirih pilotnih območij Jadranskega morja. Cilj projekta je prepoznati potencialno invazivne vrste, še preden se njihova populacija toliko poveča, da bi lahko povzročile resnejšo ekološko ali gospodarsko škodo.
Nekatere vrste so morda v Jadranu že več let, pa tega nismo vedeli
Raziskovanje tujerodnih organizmov prinaša tudi zanimivo ugotovitev: vsaka vrsta, ki jo znanstveniki na novo zabeležijo v Jadranu, ni nujno tudi dejansko nov prišlek. Sodobne molekularne metode omogočajo prepoznavanje organizmov, ki jih je bilo s tradicionalnimi raziskovalnimi pristopi težko odkriti. Razlogi so lahko njihova majhnost, redkost ali velika podobnost z drugimi vrstami.
Zato je povsem mogoče, da posamezni organizmi v Jadranskem morju živijo že več let, vendar jih raziskovalci doslej niso uspeli zanesljivo prepoznati. Takšna odkritja so pomembna tudi za razumevanje sprememb v morskem ekosistemu, saj znanstvenikom pomagajo razlikovati med dejanskim prihodom novih vrst in izboljšanimi možnostmi njihovega zaznavanja.
Pri iskanju lahko pomagajo tudi kopalci in ribiči
Pri spremljanju sprememb v Jadranskem morju pa niso pomembni samo strokovnjaki. K zbiranju informacij lahko prispevajo tudi kopalci, potapljači, ribiči in drugi obiskovalci obale. Če opazijo nenavadno morsko žival ali organizem, ki ga ne prepoznajo, lahko fotografija skupaj s podatkom o kraju in času opažanja raziskovalcem predstavlja dragocen namig. Takšne informacije lahko pomagajo pri zgodnjem odkrivanju vrst, ki se šele začenjajo širiti na nova območja.
Projekt ALIENA poteka v okviru evropskega programa Interreg Italija–Hrvaška 2021–2027. Njegova skupna vrednost znaša 2,62 milijona evrov, od tega skoraj 2,1 milijona evrov prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj.
