Posledice tega, kar se je zgodilo na Jadranu, bodo številni čutili še dolgo časa ...
Severni Jadran se sooča z eno najtežjih sezon za gojitelje školjk v zadnjih letih. Izjemno visoke temperature morja in pomanjkanje kisika so povzročili množičen pogin klapavic, na najbolj prizadetih območjih pa je bilo uničenih več kot 90 odstotkov proizvodnje. Po podatkih organizacije Confcooperative Agroalimentare e Pesca je prizadetih med 20.000 in 25.000 ton klapavic, ki so bile že pripravljene za prodajo. Toda prav tu se težave šele začnejo.
Poginile so namreč tudi mlade klapavice, od katerih bi bila odvisna proizvodnja v prihodnjem letu. Neposredno gospodarsko škodo proizvajalci že ocenjujejo na več kot 50 milijonov evrov, končni račun pa bi bil lahko občutno višji.
Najhuje med Gorom in Porto Garibaldijem
Središče težav je na območju med Gorom in Porto Garibaldijem, kjer je skoncentriranih več kot 60 odstotkov regionalne proizvodnje klapavic, gojenih v morju. Za školjke se je kot usodna izkazala kombinacija izjemno tople vode in anoksije oziroma izrazitega pomanjkanja kisika.
Višje temperature vode zmanjšujejo količino razpoložljivega kisika, razmere pa lahko dodatno poslabša razvoj alg. Za organizme, kakršne so klapavice, lahko takšna kombinacija hitro postane nevzdržna. Ker je bil uničen tudi del mladih klapavic, namenjenih naslednjemu proizvodnemu ciklu, je že zdaj jasno, da se bodo posledice letošnjega dogajanja predvidoma prenesle tudi v leto 2027.
Morje se je segrelo na 32 stopinj Celzija
S težavami se spopadajo na številnih delih Italije, predvsem v deželah Emilija - Romanja in Benečija. V zalivu Scardovari v pokrajini Rovigo se je temperatura vode povzpela na kar 32 stopinj Celzija. Sledil je nenaden pogin približno 100 ton klapavic, in to prav sredi komercialne sezone. Razmere so postale tako resne, da je moral konzorcij lokalnih ribiških zadrug ustaviti prodajo klapavic z zaščiteno označbo porekla, vzgojenih v laguni. Proizvodnja je bila omejena na gojišča na odprtem morju.
Že julija je italijanska tiskovna agencija ANSA poročala, da so temperature vode na posameznih območjih delte reke Pad dosegle 32 stopinj Celzija. Takšne razmere imajo neposreden vpliv na morsko življenje. Toplejša voda vsebuje manj razpoložljivega kisika, dodatna rast alg pa lahko njegovo količino še zmanjša in s tem ustvari razmere, v katerih školjke težko preživijo.
Pravi račun bi lahko prišel prihodnje leto
Za gojitelje je posebej neugoden tudi čas, v katerem je prišlo do množičnega pogina. Gojenje klapavic je izrazito sezonska dejavnost. Prav v tem obdobju se vzpostavlja osnova proizvodnje, ki bi morala komercialno velikost doseči v naslednjem letu. Klapavice iz tega cikla bi nato prodajali od marca do konca avgusta. Če zdaj ni dovolj mladih klapavic, bo prihodnje leto posledično manj odraslih školjk za prodajo.
Zato trenutna ocena več kot 50 milijonov evrov neposredne škode predstavlja samo prvi del gospodarskega problema. Manjša proizvodnja v prihodnji sezoni bi lahko pomenila nižje prihodke, slabšo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti ter težave za podjetja in zaposlene, povezane s to dejavnostjo. Če bo upad ponudbe dovolj velik, se lahko posledice razširijo tudi po dobavni verigi.
Ena težava za drugo
Za proizvajalce školjk na tem delu italijanske obale letošnja katastrofa ni osamljen dogodek. V zadnjih letih so se morali spopadati s širjenjem modre rakovice, pojavom morske sluzi, razrastom alg in pomanjkanjem kisika. Zdaj je proizvodnjo prizadel še nov val ekstremno visokih temperatur.
Regionalni minister za kmetijstvo in ribištvo Emilije - Romanje Alessio Mammi je opozoril, da takšne razmere dodatno ogrožajo proizvodnjo in dobičkonosnost podjetij. Težave lahko vplivajo tudi na njihovo sposobnost načrtovanja novih naložb in ohranjanja delovnih mest. Oblasti Emilije - Romanje so zato že začele ocenjevati dejanski obseg škode in preučevati možnosti pomoči prizadetim proizvajalcem.
Po podatkih, ki jih povzema ANSA, organizacija Confcooperative ocenjuje, da podnebne spremembe italijanskemu poklicnemu ribištvu že povzročijo približno 200 milijonov evrov neposredne škode na leto, gojenje školjk pa sodi med najbolj izpostavljene dejavnosti.
