L. PA.
| 8. 1. 2024, 20:00
Nekdanja skupna država se je ponašala s številnimi razkošnimi hoteli v značilnem socialističnem arhitekturnem slogu, ki so tedaj sloveli po vsem svetu in sprejemali zveneča imena iz vrst estrade in politike, a se je njihova pravljica končala z vojno in tranzicijo.
Nekatere so prenovili, prešli so pod nekatere mednarodne hotelske verige in so danes luksuzni resorti v sodobnem slogu, na primer hotel Jadran v Tučepih, ki je bil prvi povojni hotel na Jadranu, pa Ambasador v Opatiji, International v Zagrebu, hotel Brioni v bližini Pulja in številni drugi, nekateri pa še vedno vztrajajo v svoji socialistični podobi ali, na žalost, propadajo. Zbrali smo nekaj najzanimivejših.
1. Hotel Haludovo Palace (Krk, Hrvaška)
Za največjo legendo med nekdaj slovitimi, zdaj pa popolnoma propadajočimi hoteli iz časa Jugoslavije bržkone velja veličastni hotelski kompleks Haludovo Palace, ki se skriva med zelenjem v neposredni bližini turističnega naselja Malinska na otoku Krku in pravzaprav predstavlja eno bolj žalostnih turističnih znamenitosti na otoku. Hotel, ki je nekdaj veljal celo za "jugoslovanski Las Vegas", je namreč danes popolnoma zapuščen in razpada.
Haludovo Palace se skriva med zelenjem v neposredni bližini turističnega naselja Malinska na otoku Krku, a je danes popolnoma zapuščen.
Uredništvo
Kompleks arhitekta Borisa Magaša so začeli graditi v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, v času intenzivnega razvoja turizma na hrvaški obali, uradno pa so ga odprli leta 1972.
Denar za njegovo izgradnjo je prispeval ameriški medijski mogotec Bob Guccione, izdajatelj revije Penthouse, ki je veljala za Playboyev najmočnejši rival, in sicer kar 45 milijonov dolarjev, kar bi po pisanju MMC RTV SLO danes pomenilo približno 250 milijonov dolarjev ali malo manj kot 230 milijonov evrov.
Nastal je eden najrazkošnejših hotelov nekdanje države, ki se je bahal z velikim bazenom, kazinojem, športnimi igrišči, vrtovi, medicinskim in lepotnim centrom in še marsičim, za ugodje gostov – večinoma so ciljali na pripadnike svetovnega jetseta – pa so skrbele tudi izobražene, privlačne mladenke, opravljene kot francoske sobarice: imenovali so jih Penthouse Pets.
Te so se med drugim brigale za to, da so imeli vsi obiskovalci dovolj kaviarja, jastoga, pa šampanjca, viskija, koktajlov ali druge poljubne alkoholne pijače, ki jim jih je poželelo srce, če gre veljati pričevanjem tistih, ki so magijo Haludovega doživeli v živo, pa v hotelu ni bilo težko dobiti tudi ostalih manj legalnih substanc, šlo je torej za pravi pravcati hedonistični razvrat.
Urbana legenda pravi celo, da je imel bazenski kompleks določene bazene, ki so bili napolnjeni s šampanjcem.
Po vojni leta 1991 se je zgodba hotela Haludovo končala.
Uredništvo
Na žalost je Haludovo Palace le leto dni po odprtju bankrotiral, saj ni pritegnil toliko bogatih zahodnjakov, kot je bilo predvideno, da bi ga lahko še naprej vzdrževali. Prevzel ga je nov lastnik in hotel je v nekoliko manj ekstravagantni maniri deloval še približno dvajset let, nekako do razpada Jugoslavije, po vojni in tranziciji pa si ni nikoli več opomogel.
Hotel je pozneje sicer kupil armensko-ruski poslovnež Ara Abramyan, ki bi rad območje revitaliziral, vendar naj bi imel pri uresničevanju svojega plana težave zaradi nasprotovanja mesta Malinska, zato projekt zaenkrat še stoji.
2. Hotel Belvedere (Dubrovnik, Hrvaška)
Še vedno zapuščen je tudi hotel Belvedere v Dubrovniku, ki je bil svoj čas ravno tako na odličnem glasu. Obratoval je med letoma 1985 in 1991 in se ponašal s petimi zvezdicami. Po poročanju MMC RTV SLO je imel hotel 406 postelj, 200 sob, 19 apartmajev, dve suiti za mladoporočence in predsedniški apartma.
Gostje so imeli na voljo aperitiv bar, restavracijo z lokalnimi specialitetami Konavle, francosko restavracijo Roland, taverno Dubrovnik, krčmo Elafiti, pivnico Bayern, slaščičarno Mozart, kavarno Maximilian, angleški salon Richard levjesrčni in nočni klub Trubadur; za tiste čase je bil hotel torej "vrhunec luksuza".
Toda med vojno so ga zaradi strateškega položaja na pečini zasedle hrvaške sile in v spopadih s srbskimi silami je bil skoraj popolnoma uničen. Tudi po vojni se vpletenim stranem in vlagateljem nikakor ni uspelo dogovoriti za prenovo, zato je Belvedere še danes edini neobnovljeni hotel v Dubrovniku.
Leta 2017 se je sicer na veliko poročalo o tem, da ga je kupil ruski mogotec Viktor Vekselberg, sicer eden večjih tujih vlagateljev v hrvaški turizem, razgrnjeni so bili celo načrti za nov kompleks, ki naj bi se začel graditi leta 2019. Vendar se to ni zgodilo, saj je hotel še vedno zapuščen, po poročanju Dnevnik.hr marca lani pa nihče ne ve, kaj točno se trenutno dogaja z njim, niti arhitekturni biro, ki je pripravil načrt za Vekselbergov projekt.
"Na žalost niti mesto Dubrovnik nima informacij, nihče ni govoril z nami o tem. Imamo informacijo, da Vekselberg ni več lastnik, ker je prodal podjetje. Kaj pa se bo zdaj dogajalo, s tem nismo seznanjeni," je za medij povedala Marijana Aksić Vitković, tiskovna predstavnica mesta Dubrovnik.
3. Hotelski kompleks Kupari (Kupari, Hrvaška)
Belvedere je morda trenutno res edini neobnovljeni hotel v Dubrovniku, vendar nedaleč stran, približno deset kilometrov, leži tudi celoten kompleks propadajočih hotelov, letovišče Kupari.
Kot je na svojem blogu zapisal fotobloger Dmitrij Korobtsov, je bilo letovišče v Kupariju, ki sestoji iz sedmih hotelov, zgrajeno v šestdesetih letih 20. stoletja (razen Grand hotela, ki je iz prve polovice 20. stoletja) in je veljalo za enega najboljših in najrazkošnejših hotelskih kompleksov v Jugoslaviji. Vanj je država investirala več kot milijardo dolarjev iz vojaškega proračuna, saj naj bi kompleks obiskovali predvsem najvišji častniki Jugoslovanske ljudske armade in njihove družine.
Znotraj kompleksa je bila tudi Titova osebna rezidenca, kjer je sprejemal ugledne tuje goste. A tudi ta hotelski kompleks je žalosten konec doživel med vojno, ko je bil najprej bombardiran, zatem pa ga je zavzela še srbska vojska.
Po vojni so bili hoteli že v zelo slabem stanju, a jih je hrvaška vojska kljub temu še nekaj časa uporabljala, prenehali so po letu 2000, ko se je pričel popoln propad območja, saj je bilo iz hotelov tudi ukradenega precej pohištva.
V Kupari je država investirala več kot milijardo dolarjev iz vojaškega proračuna, saj naj bi kompleks obiskovali predvsem najvišji častniki Jugoslovanske ljudske armade in njihove družine.
Profimedia
Še vedno je v rabi le lokalna plaža v neposredni bližini kompleksa, ki jo imajo domačini za eno najboljših na tem območju.
4. Hotel Jugoslavija (Beograd, Srbija)
Hotel Jugoslavija stoji na obali Donave v Zemunu na robu Novega Beograda in se zdi kot privid iz časa socializma. Hotel je namreč še vedno natanko tak, kot je bil v svojih najboljših časih, a danes žal deluje predvsem dotrajano in malodane strašljivo. Na zadnji strani hotela je tudi igralnica, ki je bila, piše Dnevnik, nekdaj v lasti vojnega zločinca.
Glomazen hotel Jugoslavija se zdi kot privid iz časa socializma.
Profimedia
Po dveh desetletjih načrtovanja (za načrti je stala ekipa, ki jo je vodil hrvaški arhitekt Lavoslav Horvat) je bil hotel Jugoslavija odprt leta 1969 kot prvi pravi "luksuzni hotel" v državi, nekaj časa je bil celo največji na kontinentu, bahal pa se je tudi z do leta 2010 največjim lestencem na svetu iz 14 ton kristala Swarovski. Prav tako je bil opremljen z dragimi umetninami in pohištvom ter srebrnim in zlatim priborom.
Zaradi svojega impozantnega videza je veljal za sodobno kulturno arhitekturno ikono, v njem pa so na vrhuncu slave stanovale malodane vse svetovne zvezde, kraljeve glave in vodilni politiki, ki so se ustavili v Beogradu, od kraljice Elizabete II., Tine Turner, Richarda Nixona, Jimmyja Carterja, Neila Armstronga in drugih. Predsednik Tito je vključil obisk hotela celo v svoj uradni protokol.
Sočasno z razpadom Jugoslavije se je začel propad slovesa hotela, v poznih devetdesetih je prišel na slab glas predvsem zaradi splavov, ki so začeli rasti na nabrežjih Donave pred hotelom in postali ena osrednjih točk beograjskega nočnega življenja. Vendar so bili v veliki meri povezani tudi s kriminalnimi incidenti, ki so se preselili tudi na območje hotela.
Leta 2006 so hotel, ki je bil leta 1999 poškodovan v bombardiranju Nata, zaprli za obiskovalce, vendar od leta 2013 del hotela ponovno obratuje v obliki trizvezdičnega garni hotela.
Če boste bivali v njem, seveda ne pričakujte nekdanjega zvezdniškega blišča, se je pa hotel leta 2014 pojavil vsaj v akcijskem trilerju 3 dni za umor s Kevinom Costnerjem.
Na zadnji strani hotela je igralnica, ki je bila nekdaj v lasti vojnega zločinca.
Uredništvo
5. Hotel Continental (Skopje, Makedonija)
Hotel Continental v Skopju, ki se še danes ponekod oglašuje kot največji luksuzen hotel v Skopju, jo je bržkone odnesel najbolje od vseh doslej omenjenih, saj so njegova zunanjost, bar, avla in restavracija ostali praktično nedotaknjeni in še vedno odsevajo duh socializma, ključni deli hotela, kot so sobe, pa so bili deležni nujno potrebne prenove.
Štirinajstnadstropni hotelski kompleks, ki ga je zasnoval makedonski arhitekturni dvojec Živko Gelevski in Dimitar Dimitrov, se je sicer odprl leta 1972 kot največji hotel v Skopju in je podobno kot hotel Jugoslavija v Beogradu hitro postal modernistična arhitekturna ikona.
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del
