Š. Š. | 14. 9. 2022, 16:20

Kanadska družina na pot po svetu, preden otroci oslepijo

Instagram/pleinleursyeux
Kanadska družina na pot po svetu, preden otroci oslepijo (foto: Instagram/pleinleursyeux)

Danes 12-letna Mia je bila stara komaj tri leta, ko sta njena starša Edith Lemay in Sebastien Pelletier opazila, da ima deklica težave z vidom. Kmalu so se enaki simptomi pojavili pri dveh sinovih ...

Nekaj let po tem, ko sta Edith Lemay in Sebastien Pellerier Mio peljala k prvemu specialistu, je bila znana njena diagnoza. Redka dedna očesna bolezen, ki sčasoma povzroči popolno izgubo vida. Do tega trenutka sta podobne simptome opazila tudi pri dveh mlajših sinovih – pri danes 7-letnemu Colinu in pri 5-letnem Laurentu.

Njuni strahovi so bili potrjeni leta 2019, ko so zdravniku potrdili diagnozo tudi pri fantih.

Tretji sin Leo, ki danes šteje devet let, je edini, pri katerem diagnoze niso potrdili. Trenutno za bolezen še ni nobenega zdravila.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Plein Leurs Yeux (@pleinleursyeux)

ʺPrav nič ne moremo narediti glede tega. Ne vemo niti, kako hitro bo šlo, skoraj zagotovo pa bodo popolnoma oslepeli do srednjih let,ʺ je za CNN povedala Edith. Pa otroci vedo, kaj jih čaka? Mia je s svojim stanjem že dobro seznanjena, medtem ko Colin in Laurent zdaj bolje spoznavata, kaj pomeni ta diagnoza. Kot je povedala Edith:

ʺMoj najmlajši me je vprašal: 'Mami, kaj pomeni, če si slep, ali bom lahko vozil avto?' Star je pet let. Toda počasi razumeva, kaj se dogaja. Zanj je bil to normalen pogovor, meni pa se je lomilo srce.ʺ

Za eno leto okoli sveta

Edith in Lemay sta odločena, da bosta svoje otroke kar najbolje opremila z vsemi veščinami, ki jim bodo pomagale v življenju, ki sledi. Odločitev sta sprejela tedaj, ko jima je hčerin specialist svetoval, naj Mii zagotovita čim več 'vizualnih spominov'.

ʺTakrat sem pomislila. Ne bom ji kazala slona v knjigi. Pokazala ji ga bom v živo. Njen vizualni spomin bom napolnila z najlepšimi slikami.ʺ

Tako pravi Edith in odločili so se, da se odpravijo na enoletno potovanje po svetu. Na pot naj bi odšli že julija 2020, načrtovali so potovanje po cesti skozi Rusijo vse do Kitajske. Zaradi pandemije so začetek potovanja prestavili, zaradi situacije v Rusiji pa tudi načrt poti. Na pot so se tako odpravili marca 2022 s precej odprtim potovalnim načrtom.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Plein Leurs Yeux (@pleinleursyeux)

Še preden so se kamorkoli odpravili, pa so naredili nekakšen seznam želja, kaj bi kdo rad na poti doživel. Mia si je zaželela jahanja konja, Laurent pa pitja pomarančnega soka, medtem ko jaha kamelo.

Svoje potovanje so začeli v Namibiji, kjer so si ogledali slone, žirafe in zebre, potovali so po Zambiji in Tanzaniji, preden so za en mesec odleteli v Turčijo. Sledila je Mongolija in nato premik v Indonezijo. ʺOsredotočeni smo na favno in floro. Želiva, da otroci vidijo tisto, česar doma ne morejo in da doživijo najbolj neverjetne stvari,ʺ pravi Sebastien.

Upa, da jim bo potovanje dalo močne sposobnosti za življenje. Kot pravi, potovanja so lepa, a so tudi naporna. Ni vedno vse udobno, včasih si utrujen in včasih te je strah. Vse to, pravi, bo otroke veliko naučilo. Otroci so se na vagabundsko življenje dobro privadili in nadvse uživajo tudi v povsem običajnih trenutkih, kot je crkljanje pasjih mladičkov.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Plein Leurs Yeux (@pleinleursyeux)

Svoje trenutke delijo na družbenih omrežjih, z veseljem pa sta Edith in Sebastien na voljo vsem staršem, ki se soočajo s podobno usodo. Par priznava, da je diagnoza vedno v mislih, četudi se na potovanju zares skušata osredotočati na druge stvari in energijo usmerjati v pozitivno smer.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Plein Leurs Yeux (@pleinleursyeux)

Domov, v Quebec, se nameravajo vrniti marca prihodnje leto. A o tem ne razmišljajo, saj se trudijo živeti v sedanjem trenutku. Tega, pravijo, so se v preteklih mesecih še kako naučili.

Na poti tudi šolata vse štiri otroke in pravita, da je čudovito opazovati, kakšna vez se gradi med njimi.

ʺUpam, da bo ta vez zdržala tudi v prihodnosti, ko bodo še kako potrebovali podporo eden drugega,ʺ se zaveda oče Sebastien. Realni so glede stanja, ki jih čaka, kljub temu pa ohranjajo upanje, da Mia, Laurent in Colin ne bodo oslepeli ter da bo znanost prej našla rešitev.