Ena največjih zamer električnim avtomobilom bi lahko postala precej manj pomembna, saj so na Kitajskem predstavili tehnologijo, s katero se čas ob polnilnici že nevarno približuje običajnemu postanku na bencinski črpalki.
Kitajski avtomobilski proizvajalec Geely Auto je predstavil novo tehnologijo ultrahitrega polnjenja električnih avtomobilov, ki baterijo z 10 na 70 odstotkov napolni v vsega štirih minutah in pol. Še bolj zgovoren je drugi podatek. Za polnjenje z 10 na 97 odstotkov naj bi novi sistem potreboval le osem minut in 40 sekund.
Gre za pomemben korak v tehnološki tekmi, v kateri kitajski proizvajalci poskušajo eno največjih pomanjkljivosti električnih avtomobilov – čas polnjenja – približati času, ki ga voznik avtomobila z motorjem z notranjim zgorevanjem potrebuje za polnjenje rezervoarja.
Lani so prehiteli Teslo
Geely se je s tem pridružil kitajskima velikanoma BYD in CATL, ki sta podobne tehnologije predstavila že pred njim. BYD je lani prehitel Teslo in postal največji proizvajalec električnih avtomobilov na svetu, CATL pa je največji proizvajalec baterij za električna vozila.
Kitajska tehnološka tekma se je v zadnjem obdobju izjemno pospešila. BYD je marca predstavil novo generacijo svoje baterije Blade, za katero trdi, da omogoča polnjenje z 10 na 70 odstotkov v petih minutah, z 10 na 97 odstotkov pa v devetih minutah. Le mesec pozneje je CATL letvico pomaknil še višje. Njegova tehnologija naj bi baterijo z 10 na 80 odstotkov napolnila v treh minutah in 44 sekundah, z 10 na 98 odstotkov pa v šestih minutah in 27 sekundah.
"Kitajska je zelo, zelo daleč spredaj, ko govorimo o številu podjetij, vključenih v tekmovanje na področju polnjenja," je ocenil neodvisni analitik kitajske avtomobilske industrije Lei Xing. Za proizvajalce je cilj precej jasen. Analitik agencije S&P Global Ratings Stephen Chan pojasnjuje, da želijo odstraniti eno zadnjih velikih ovir za širšo uporabo električnih avtomobilov: strah voznikov pred nezadostnim dosegom in težavami s polnjenjem.
Toda impresivne številke imajo pomemben drobni tisk. "Pravi izziv je, ali lahko baterija tako močan tok sprejema hitro in večkrat, ne da bi se pri tem pregrevala, pretirano degradirala ali naletela na notranje omejitve," opozarja Chris Liu, višji analitik raziskovalnega podjetja Omdia iz Šanghaja.
Tehnologija je torej le en del enačbe. Drugi je polnilna infrastruktura, brez katere hitrosti, ki jih oglašujejo Geely, BYD in CATL, v vsakdanjem prometu ni mogoče izkoristiti. Večina javnih polnilnih postaj na Kitajskem še vedno deluje z močjo pod enim megavatom, medtem ko nove ultrahitre tehnologije za doseganje svojih največjih zmogljivosti potrebujejo višje moči. Za množično uporabo bodo zato potrebne nove polnilnice in ponekod tudi nadgradnje električnega omrežja.
Neusmiljena konkurenca
BYD se je problema lotil z izjemno ambicioznim načrtom. Po analizi Deutsche Bank želi imeti do konca letošnjega leta 20.000 superhitrih polnilnih postaj, leta 2027 naj bi jih dodal še 30.000, leta 2028 pa dodatnih 40.000. Skupno bi tako njegova mreža dosegla 90.000 postaj. Za tehnološkim pospeškom je tudi neusmiljena konkurenca na kitajskem avtomobilskem trgu. V državi obstaja več kot 100 domačih znamk osebnih avtomobilov, domača prodaja pa že več mesecev upada, medtem ko kitajski proizvajalci vse več vozil izvažajo.
Tehnološke novosti, kot je ultrahitro polnjenje, so zato postale način, kako se proizvajalci razlikujejo od tekmecev in poskušajo kupce prepričati prav v svoje avtomobile. Primerjava z Združenimi državami Amerike priča, kako velika je trenutno razlika. Po podatkih S&P hitro polnjenje električnega avtomobila v ZDA z 10 na 80 odstotkov praviloma traja približno od 20 do 40 minut. Novejši modeli znamk, kot so Hyundai, Kia in Porsche, lahko v optimalnih razmerah ta čas skrajšajo na približno 18 do 20 minut.
"Čeprav se ameriška mreža polnilnic hitro širi, še vedno precej zaostaja za kitajskimi ultrahitrimi polnilnimi tehnologijami," ocenjuje Neal Ganguli iz svetovalnega podjetja AlixPartners. Toda Ganguli opozarja, da ZDA vsaj v bližnji prihodnosti morda niti ne nameravajo sodelovati v kitajski "megavatni tekmi". Namesto tega bi se lahko odločile za bolj postopno in zmerno nadgrajevanje infrastrukture.
