Pred deli na kmetiji so za vsak primer pogledali, ali je v zemlji kaj posebnega. 18 centimetorv pod tlemi so našli nekaj neverjetnega.
Na gorski kmetiji blizu kraja Ardal na Norveškem so arheologi odkrili izjemen zaklad iz vikinške dobe, ki je več kot 1100 let nedotaknjen ležal pod tlemi nekdanje stavbe. Odkritje se je zgodilo povsem po naključju, ko je kmet Tarn Sigve Schmidt želel urediti novo pot za svoj traktor in je moral pred začetkom del poklicati arheologe, da preverijo teren. To se je izkazalo za eno najboljših odločitev v njegovem življenju.
Le približno 18 centimetrov pod tlemi nekdanje hiše, za katero domnevajo, da je nekoč služila vikinškim sužnjem, so raziskovalci naleteli na štiri težke srebrne zapestnice z različnimi okraski. Po ocenah strokovnjakov izvirajo iz 9. stoletja, iz obdobja najmočnejše vikinške ekspanzije.
Terenski arheolog Ola Tengesdal Lygre je priznal, da sprva sploh ni slutil, kaj gleda. Mislil je, da gre za zvite bakrene žice, kakršne pogosto najdejo na kmetijskih zemljiščih. Toda ko je opazil, da jih je več skupaj in da niso iz bakra, temveč iz srebra, je postalo jasno, da so odkrili nekaj izjemnega.
Kasnejše raziskave so pokazale, da je na tem območju nekoč stala velika in mogočna vikinška kmetija z več hišami in zavetji za živali. Zaradi strateške lege je njenim prebivalcem omogočala nadzor nad vhodom v fjord, kar je v času Vikingov pomenilo veliko moč in bogastvo. Arheologi so poleg srebrnih zapestnic našli še lonce iz lojevca, kovice, rezila nožev in brusne kamne za ostrenje orodja, kar daje vpogled v vsakdanje življenje na posestvu.
Vodja projekta Volker Demuth iz arheološkega muzeja univerze v Stavangerju je poudaril, da gre za eno največjih odkritij njegove kariere. Takšne dragocenosti namreč običajno odkrijejo na preoranih poljih, kjer so predmeti že premaknjeni iz prvotnega okolja. Tokrat pa je zaklad ostal natanko tam, kjer so ga nekoč skrili. Prav zato bi lahko odkritje ponudilo povsem nov vpogled v življenje, družbo in dramatične dogodke v času Vikingov.
Srebrne zapestnice so skupaj z blokom zemlje, v katerem so jih našli, prepeljali v muzej. Tam jih bodo analizirali z rentgenskimi žarki in preučili vzorce zemlje, da bi ugotovili, ali je bilo srebro ob zakopu zavito v tkanino. Strokovnjaki domnevajo, da je bila kmetija nekoč požgana, verjetno v obdobju nasilnih spopadov in nemirov, ki so zaznamovali vikinško dobo med letoma 800 in 1050. Prav zaradi tega se poraja teorija, da so prebivalci ob napadu zaklad skrili, preden so pobegnili v gore in se nikoli več niso vrnili ponj.
"Če so morali prebivalci bežati pred napadom, je povsem logično, da so najprej skrili svoje dragocenosti," je pojasnil Demuth in dodal: "Verjetno na mestu, kjer nihče ne bi pomislil, da je zaklad." Posebej zanimivo je tudi dejstvo, da Norveška v tistem času ni imela rudnikov srebra. To pomeni, da je vse srebro prišlo iz tujine, bodisi prek trgovine, daril ali plenjenja med vikinškimi pohodi. Vikingi so namreč srebro cenili celo bolj kot zlato.
Direktor muzeja Ole Madsen je odkritje označil za fantastično in poudaril, da ponuja edinstven vpogled v eno najpomembnejših obdobij norveške zgodovine.
