To spremeni marsikaj, kar smo doslej mislili, da vemo o krščanstvu.
Znanstveniki so ostali brez besed, ko so v angleškem Norfolku odkrili približno 1200 let star zlat kovanec, ki bi lahko na novo osvetlil odnos Vikingov do krščanstva. Najdba iz obdobja med letoma 860 in 870 našega štetja, torej iz časa vikingskega osvajanja Vzhodne Anglije, je bila pozneje predelana v obesek. Prav njena ikonografija pa je tisto, kar je sprožilo val vprašanj.
Na kovancu je upodobljena bradata figura ob latinskem zapisu IOAN, kar pomeni Janez. Na hrbtni strani so strokovnjaki prepoznali delni napis, ki ga je mogoče prevesti kot Krstitelj in evangelist, kar nakazuje, da gre najverjetneje za svetega Janeza Krstnika. Po mnenju raziskovalcev naj bi šlo za prvi znani zahodnoevropski kovanec ali kos nakita iz tega obdobja, ki prikazuje svetopisemsko osebnost.
Zgodovinar kovancev dr. Simon Coupland je za BBC poudaril, da je najdba izjemna in povsem neobičajna. "Upodobitev Janeza Krstnika na kovancu je tako nenavadna in izjemna. Iz karolinškega obdobja ne poznam nobene druge podobne upodobitve. To je nekaj povsem drugačnega," je dejal. Dodal je, da so podobne zlate kovance običajno izdelovali Skandinavci, ki takrat še niso bili kristjani. "Te imitacije zlatih solidov so praviloma delo Skandinavcev, ki v tem času niso kristjani. Zakaj bi torej upodabljali Janeza Krstnika?" se sprašuje Coupland.
Zgodovinarji so dolgo zagovarjali stališče, da so Vikingi v Britanijo prišli kot pogani, ki so častili nordijska božanstva, kot sta Odin in Thor. Splošno sprejeto mnenje je, da se je množično spreobračanje v krščanstvo začelo šele v 10. stoletju, ko so se številni Vikingi trajno naselili na britanskih tleh. A odkritje iz Norfolka kaže, da so se stiki med vikingsko družbo in krščanskim svetom morda vzpostavili že desetletja prej.
Čeprav kovanec sam po sebi ne dokazuje, da so Vikingi že v 9. stoletju sprejeli krščanstvo, jasno kaže na intenzivnejše stike, kot smo jih doslej predvidevali. Strokovnjaki menijo, da bi lahko šlo za predmet kulturne izmenjave, trgovine ali celo plen iz roparskih pohodov. Kljub temu njegov obstoj postavlja pod vprašaj ustaljeno časovnico o širjenju krščanstva med severnimi bojevniki.
Najdba se umešča v širši kontekst odkritij, ki v zadnjih letih preoblikujejo razumevanje zgodnjega krščanstva v Evropi. Leta 2024 so raziskovalci pri Frankfurtu našli 1800 let star srebrn amulet z latinskim besedilom, ki Jezusa omenja kot Božjega sina, kar je prisotnost krščanstva severno od Alp potisnilo za skoraj stoletje nazaj.
Vikingski vpadi v Britanijo so se začeli leta 793 z znamenitim napadom na Lindisfarne. Leta 865 je na otok prispela t. i. Velika poganska vojska iz Skandinavije, ki je osvojila več angleških kraljestev, med drugim Northumbrijo in Vzhodno Anglijo. Leta 886 je moral kralj Alfred Veliki iz Wessexa pristati na sporazum o Danelawu, s katerim je bila Anglija razdeljena med anglosaksonsko in dansko oblast.
