R. K. | 21. 9. 2022, 17:15

Pogovarjali smo se z zgodovinarjem: kam nas lahko pripeljejo Putinova dejanja, se mu bodo Rusi uprli?

Profimedia
Pogovarjali smo se z zgodovinarjem: kam nas lahko pripeljejo Putinova dejanja, se mu bodo Rusi uprli? (foto: Profimedia)

Cel svet trepeta, ali bo Putin pritisnil na rdeči gumb. Podobni dogodki so se v preteklosti že dogajali, toda - smo se kaj naučili? Se lahko bojimo, da bi bilo jedrsko orožje uporabljeno v napačne namene?

Vladimir Putin je odredil vojaško mobilizacijo 300.000 ruskih rezervistov. Odlok je že podpisal, veljati je začel nemudoma. Rusija bo uporabila vsa sredstva, da se zaščiti, Putin pa je poudaril tudi, da ne blefira.

Kaj to pomeni za nadaljni potek vojne v Ukrajini smo se pogovarjali z zgodovinarjem Darjanom Lorenčičem, ki nam je pojasnil, da bo vojna v prihodnosti skoraj zagotovo eskalirala. "Če bo referendum, ki so ga Rusi napovedali na okupiranih območjih, uspešen, bodo ta območja v očeh Rusov postala sestavni del Rusije. Vsakršen napad na ta ozemlja bo tako smatran kot napad na rusko ozemlje."

Osebni arhiv

Je to konec "posebne vojaške operacije" in začetek vojne?

Z mobilizacijo se spreminja tudi ruski pogled na vojno kot na "posebno vojaško operacijo", saj naj bi ta poteza tudi dejansko pomenila napoved vojne. "Putin se je do zdaj nekoliko bal javnega mnenja, če bi razglasil vojno. Sedaj pa gre ruski vojski očitno že tako slabo, da se je začel bati izgube še več zasedenih ozemelj, zato je preventivno rešitev videl v vsaj delni mobilizaciji prebivalstva." 

"Če se bo vse skupaj še naprej zaostrovalo, bo to v bližnji prihodnosti vodilo tudi v splošno mobilizacijo," se boji Lorenčič.

Po njegovem mnenju Rusi vidijo veliko nevarnost nadaljnega napredovanja ukrajinske vojske. Ukrajinski predsednik Zelenski je namreč pred kratkim napovedal, da bo Ukrajina nazaj zavzela tudi Krim. "Pred kratkim je bila novica, da so s Krima evakuirali ruske uradnike, kar nakazuje da se tudi Rusi bojijo, da bi lahko ukrajinska vojska dosegla Krim."

Vse je odvisno od uspehov na bojišču

Podobno predvideva tudi Boštjan Videmšek, nekdanji vojni poročevalec, ki je za Delo zapisal, da bodo ruski rezervisti "verjetno napoteni tudi na polotok Krim in okupirano mesto Herson, naslednji cilj ukrajinske vojske." Če bi Ukrajinci res dosegli Krim, bi se po besedah Lorenčiča mit o prestižni ruski vojski, ki je že tako ali tako na slabem glasu, dokončno razbil. To je tudi razlog, da naj bi Rusi za vsako ceno želeli preprečiti ukrajinsko napredovanje.

Profimedia

Kako močno bo mobilizacija prebivalstva vplivala na javno mnenje v Rusiji, je odvisno predvsem od vojaških uspehov, ki jih bo ruska vojska dosegala na bojišču. "Podpore med mladimi Putin že sedaj nima."

Ruska vojska ima neuradno menda 25 milijonov rezervistov, piše Videmšek, Lorenčič pa pojasnjuje, da gre predvsem za državljane v starostni skupini nad 30, oziroma celo nad 40 let, med katerimi ima predsednik tudi večjo podporo. Videmšek še pojasnjuje, da naj bi jih pred odhodom na ukrajinska bojišča čakalo še dodatno urjenje. Med vpoklicanimi po zagotovilih ruskega obrambnega ministra naj ne bi bilo študentov in zapornikov (v ruskih silah in v zasebnih varnostnih enotah jih že služi nekaj sto).

Profimedia

Še obstajajo možnosti za mirovna pogajanja?

Putin želi z eskalacijo izboljšati svoja pogajalska izhodišča, je jasen Videmšek, Lorenčič pa meni, da so možnosti za pogajanja vse manjša. "Da so možnosti za pogajanja zaradi ruskih potez vse manjša, je dejal tudi Zelenski, ko so Rusi napovedali, da bodo na okupiranih območjih izvedli referendum." 

Lorenčič: "Ukrajina se najbrž ne bo hotela pogajati."

Na manjše možnosti za pogajanja vplivajo tako ukrajinski uspehi na bojišču, ki jim dvigujejo samozavest, kot tudi napovedani referendumi. "Ukrajinska stran najbrž meni tudi, da bi dajanje prednosti pogajanjem v času, ko so Rusi napovedali referendum, nasprotni strani dalo legitimnost." Pove še, da je veliko odvisno tudi od tega, kako se bo na dogajanje odzival Zahod.

Lorenčiča skrbi, kaj bo, ko se bo vojna končala

"Že pred vojno je bila v državi močno razširjena korupcija, obstajajo pa tudi določene skupine, ki niso naklonjene liberarizmu, kakršnega pozna zahodni svet." Zato meni, da lahko pride do težav z notranjo ureditvijo države tudi po vojni. Podobno velja za Rusijo.

Osebni arhiv

Če bodo njihove izgube prevelike, se lahko zgodi, da bodo Rusi odstavili Putina. Lorenčič meni, da lahko vse skupaj vodi celo do državljanske vojne. Pojavile bi se namreč lahko težnje po odcepitvi določenih republik, ki so trenutno del Ruske federacije. "Nevarnost je seveda tudi zaradi jedrskega orožja, ki ga ima ta država veliko in bi lahko prišlo v neprave roke. Tega se je svet bal tudi po razpadu Sovjetske zveze."

Te zadeve je sicer izredno težko predvidevati vnaprej, saj nanje deluje preveč različnih dejavnikov. Dejstvo pa je, da je prihodnost celega sveta v tem trenutku precej negotova.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.