Še večje presenečenje je nato prineslo radiokarbonsko datiranje najdbe ...
Arheologi, ki raziskujejo skrivnostno Planjavo vrčev v Laosu, so naleteli na izjemno odkritje. Med izkopavanji ogromne kamnite posode, poimenovane Jar 1, so našli človeške ostanke več generacij ljudi, stare približno 1200 let. Gre za prvi tovrstni vrč v Laosu, v katerem so bili človeški ostanki ohranjeni nedotaknjeni, kar je raziskovalcem prvič ponudilo neposreden dokaz o tem, kako so te skrivnostne kamnite strukture uporabljali.
Najdbo so raziskovalci objavili v znanstveni reviji Antiquity, soavtor raziskave Nicholas Skopal z avstralske univerze James Cook pa je poudaril, da Jar 1 močno izstopa med vsemi doslej odkritimi primerki. Vrč ima nenavadno debele stene, široko osnovo in obliko velike kamnite sklede. Poleg tega je v njem ležala izjemno velika količina človeških kosti.
Planjava vrčev na planoti Xieng Khouang na severu Laosa že desetletja buri domišljijo arheologov. Na območju stoji več kot 2000 velikih votlih kamnitih vrčev, visokih med enim in tremi metri, ki so bili postavljeni ob pomembnih trgovskih poteh med letoma 500 pr. n. št. in 500 n. št. Kdo jih je izdelal in zakaj, ostaja ena največjih arheoloških skrivnosti jugovzhodne Azije.
Ko so raziskovalci začeli izkopavati skoraj 2,05 metra široki vrč na najdišču Site 75, jih je presenetilo predvsem to, kako sistematično so bili ostanki razporejeni. Lobanje so bile nameščene ob robovih posode, medtem ko so bile kosti rok in nog zbrane v skupinah. To po mnenju raziskovalcev pomeni, da vrč ni bil kraj prvotnega pokopa, temveč del bolj zapletenega pogrebnega rituala, pri katerem so delno razpadla trupla kasneje prenesli v kamnito posodo.
Med kostmi so našli tudi pisane steklene kroglice, od katerih jih je bilo veliko izdelanih v Indiji, kar nakazuje, da je bila regija povezana s starodavnimi trgovskimi mrežami.
Še večje presenečenje pa je prineslo radiokarbonsko datiranje zob, najdenih v vrču. Raziskovalci so pričakovali precej starejše ostanke, vendar so analize pokazale, da so bili ljudje v posodo polagani med letoma 890 in 1160. Med njimi so bili tako majhni otroci kot odrasli ljudje, kar kaže, da je vrč skozi več generacij služil kot skupni prostor za pokopavanje, morda celo za posamezne družine ali širše skupnosti.
Raziskovalci zdaj upajo, da bodo z analizo starodavne DNK lahko ugotovili tudi sorodstvene vezi med pokojnimi. Prav ta korak bi lahko pomagal razkriti, kdo so bili ljudje, ki so ustvarili eno najbolj skrivnostnih pokrajin starodavnega sveta.
