Arheologi z grozo v očeh in vse glasneje opozarjajo: "Čas se izteka!"
V visokogorju norveške pokrajine Innlandet se odvija ena najbolj nenavadnih arheoloških tekem s časom. Ko se poleti led začne umikati, arheologi preiskujejo nevarna gorska območja in iščejo predmete iz preteklosti, ki jih je led ohranil skoraj v popolnem stanju. Toda takoj ko pridejo na zrak, se začne njihov razpad.
Vse se je začelo leta 2006, ko je pohodnik in ljubitelj zgodovine Reidar Marstein med ledeno zaplato opazil star usnjen čevelj. Takoj je vedel, da ne gre za običajen predmet. Previdno ga je zavil v papir in plastiko, ga odnesel v dolino ter poklical arheologa Espena Finstada. Kasneje se je izkazalo, da je čevelj star približno 3400 let in da je pripadal človeku iz bronaste dobe. Prav to odkritje je postalo temelj največjega programa ledeniške arheologije na svetu, imenovanega Secrets of the Ice.
Od takrat majhna skupina arheologov vsako leto avgusta in septembra prečesava norveške gore, ko taljenje doseže vrhunec. Doslej so odkrili približno 4500 predmetov. Med njimi so najstarejše ohranjene lesene smuči na svetu, 3000 let stare puščične konice iz bronaste dobe, tekstil, pasti za živali, tunike in predmeti, izgubljeni ob starodavnih trgovskih poteh. Program je lani prejel tudi dve evropski nagradi za dediščino.
Led je stoletja deloval kot popoln naravni sef. Nizke temperature brez kisika so preprečevale razpad organskih materialov, kot so les, usnje in tekstil. Medtem ko premikajoči se ledeniki predmete sčasoma zdrobijo, lahko počasneje taleče se ledene zaplate ohranijo predmete skoraj nedotaknjene tudi več tisoč let. Ko pa se enkrat pojavijo na površju, jih začnejo uničevati vreme, kisik in bakterije.
Priložnost, ki je ne bo nikdar več
Arheologi zato danes delajo pod ogromnim pritiskom. Podobno kot na Norveškem tudi v Alpah, Skalnem gorovju, Mongoliji in Altajskem gorovju podnebne spremembe pospešeno topijo led. William Taylor z univerze v Koloradu opozarja, da številna območja sploh še niso bila ustrezno raziskana, medtem ko led izginja hitreje, kot ga znanstveniki lahko preučijo. Po njegovih besedah bi lahko velik del kulturne dediščine, skrite v azijskih gorah, izginil že v nekaj letih.
Delo ledeniških arheologov je nevarno in izjemno zahtevno. Julian Post-Melbye iz programa Secrets of the Ice priznava, da je lani brez varovalne opreme padel v ledeniško razpoko in da ga je moral kolega reševati iz globine. Taljenje ledu namreč povzroča nestabilnost gorskega terena, skale pa se po tisočletjih zamrznjenosti začnejo krušiti.
Raziskovalci ob predmetih analizirajo tudi DNK, cvetni prah, ostanke hrane in celo starodavni gnoj živali, da bi razumeli, kako so ljudje in živali preživljali življenje v gorah pred tisoči let. Napredne metode sekvenciranja DNK danes omogočajo vpogled v bolezni, selitve in poreklo davno izginulih skupnosti.
Na Norveškem opozarjajo, da bi lahko do konca stoletja izginilo tudi do 80 odstotkov gorskega ledu. Post-Melbye pravi, da je v zadnjih 15 letih na nekaterih ključnih najdiščih izginila že polovica ledu in da ledenih zaplat čez 20 let morda sploh ne bo več. Prav zato ledeniška arheologija danes ni več le raziskovanje preteklosti, temveč tudi reševanje spomina človeštva pred segrevajočim se svetom. "Če tega ne storimo zdaj, ne bomo nikoli več imeli te priložnosti," opozarja Post-Melbye.
