Čas za moratorij na nove sežigalnice? Odpor zaradi zdravstvenih in okoljskih vidikov, vprašljiva tudi ekonomičnost

V EU se je od leta 2004 do leta 2020 zmogljivost za sežiganje odpadkov povečala za približno osem milijonov ton letno. Samo v letu 2020 je bila neizkoriščena slaba tretjina oz. 60 milijonov ton zmogljivosti za sežiganje odpadkov, v poročilu ugotavljajo v organizaciji Zero Waste Europe, katere člani so tudi slovenski Ekologi brez meja.

Do konca letošnjega leta bi lahko skupna zmogljivost za sežiganje odpadkov v EU narasla na približno 220 milijonov ton, v sporočilu za javnost izsledke poročila povzemajo Ekologi brez meja.

Vsako leto bi lahko zaprli pet odstotkov sežigalniških kapacitet

Moratoriji na nove sežigalnce med drugim veljajo na Škotskem, Danskem in v Walesu. Okoljevarstveniki izpostavljajo, da bi ob upoštevanju ciljev recikliranja, pravilnega odlaganja in dodatnega posortiranja mešanih odpadkov lahko vsako leto zaprli pet odstotkov sežigalniških kapacitet.

"V dobi, ko sta ravnanje z odpadki in okoljska trajnost v središču pozornosti, so ugotovitve te študije jasne: čas je za moratorij na sežiganje. Ob pretečih presežkih zmogljivosti in ciljih recikliranja mora EU ponovno oceniti vlogo sežiga v svoji hierarhiji ravnanja z odpadki," je izsledke poročila komentiral vodja za politike ničelnega onesnaževanja pri Zero Waste Europe Janek Vahk.

Okoljevarstvenike je medtem razveselila odločba upravnega sodišča v Sofiji, ki je razveljavilo presojo vplivov na okolje za sežigalnico odpadkov v bolgarski prestolnici, ki naj bi letno sežgala 180 tisoč ton odpadkov.

Sežigalnica ogrozila zdravje prestolnice

Sodišče je presodilo, da bi 180 milijonov evrov vredna sežigalnica ogrozila zdravje prebivalcev bolgarske prestolnice, onesnažila zrak ter ustvarila strupen pepel in dodaten promet. V okoljevarstveni organizaciji ob tem poudarjajo, da je bila zaradi tehničnih in administrativnih zamud Sofija v začetku leta primorana vrniti vso evropsko sofinanciranje za projekt.

Sodišče je ugotovilo, da oblasti niso zagotovile ustrezne udeležbe javnosti, prav tako so bile ugotovljene resne pomanjkljivosti pri analizi vpliva na kakovost zraka. Kot so izpostavili okoljevarstveniki, presoja vplivov na okolje med drugim ni upoštevala obstoječih presežnih ravni trdnih delcev in drugih oblik onesnaženosti zraka v Sofiji.

Vprašljiva ekonomičnost

"To je le še en v vrsti primerov, ki kažejo, da so mejne vrednosti za emisije (so)sežiga odpadkov prenizke. Npr. mejna vrednost za dioksine ni bila posodobljena že od leta 1989," so poudarili.

Razmišljanja o velikih dodatnih kapacitetah za (so)sežig v Sloveniji zato po prepričanju Ekologov brez meja dolgoročno niso smiselna. Odpor zaradi zdravstvenih in okoljskih vidikov je že dolgo prisoten, zakonodaja in sproščanje kapacitet v tujini pa bosta še poslabšali vprašljivo ekonomičnost, so navedli.