Pod starim nagrobnikom se je skrivala pozabljena zgodba svobodnega človeka, ki je preživel eno največjih sramot človeštva.
Med obnovo enega najstarejših pokopališč v Bostonu v Združenih državah Amerike so delavci odkrili in obnovili nagrobnik, ki po ocenah strokovnjakov pripada enemu najstarejših znanih svobodnih temnopoltih prebivalcev Severne Amerike. Gre za nagrobnik moškega z izbranim imenom Boston, nekdanjega sužnja, ki je umrl kot svoboden človek leta 1729.
Bostonska županja Michelle Wu je ob razkritju poudarila, da gre najverjetneje za enega najstarejših nagrobnikov svobodnega temnopoltega človeka v Ameriki. "Ves čas je bil tam. Le poiskati ga je bilo treba in povedati njegovo zgodbo," je dejala v govoru ob ameriškem dnevu neodvisnosti. Na nagrobniku je poleg imena Boston upodobljen tudi motiv tako imenovane glave smrti oziroma stilizirane lobanje s krili, značilnega simbola na nagrobnikih v Novi Angliji v 17. in začetku 18. stoletja. Krila naj bi simbolizirala duhovno vstajenje.
Napis na kamnu je preprost. V prevodu se glasi: "Tukaj leži telo Bostona, starega 70 let, umrlega 28. februarja 1728." Čeprav je na nagrobniku zapisano leto 1728, je po današnjem gregorijanskem koledarju Boston dejansko umrl 28. februarja 1729. Takrat so britanske kolonije namreč še uporabljale julijanski koledar, po katerem se je novo leto začelo šele 25. marca.
Nagrobnik je med obnovo pokopališča Granary Burying Ground odkrila Kelly Thomas, vodja programa za obnovo zgodovinskih pokopališč pri bostonskem oddelku za parke in rekreacijo. Med pregledovanjem fotografij nagrobnikov je opazila nekaj nenavadnega: na enem izmed njih je bilo vklesano le eno ime.
Objavili so celo osmrtnico
To jo je spodbudilo k raziskovanju arhivskih virov, iz katerih je izvedela, da je bilo Bostonovo suženjsko ime Sebastian, uporabljal pa je tudi ime Bastian. Pokopališče Granary Burying Ground, ustanovljeno leta 1660, je sicer tretje najstarejše v Bostonu in zadnje počivališče številnih pomembnih osebnosti ameriške zgodovine, med njimi Samuela Adamsa, Johna Hancocka, Paula Revera in Crispusa Attucksa, mornarja afriškega in staroselskega rodu, ki velja za prvo žrtev bostonskega pokola.
Zgodovinski zapisi razkrivajo presenetljivo veliko podrobnosti o Bostonovem življenju. Skupaj z ženo Jane Lake, ki je bila prav tako zasužnjena, sta leta 1701 v prvi bostonski cerkvi krstila hčerko Jane. Čeprav sta bila poročena in imela družino, sta živela ločeno, saj sta pripadala različnima gospodarjema. Po smrti svojega lastnika Johna Waita leta 1702 je Boston najverjetneje dobil svobodo. Do leta 1708 je že uradno naveden na seznamu svobodnih temnopoltih prebivalcev Bostona. Uveljavil se je kot marljiv priložnostni delavec in obrtnik, njegovo ime pa je bilo v mestu dobro znano.
Ko je umrl, je bil svoboden že približno tri desetletja. Bil je tako spoštovan, da je časopis New-England Weekly Journal objavil njegov osmrtnico, kar je bilo za nekdanje sužnje ali svobodne temnopolte prebivalce kolonialne Amerike izjemno redko.
