Astrologi so že razkrili ključni datum.
V globinah vesolja proti nam nenehno potujejo nešteti kamniti obiskovalci. Večina jih neopazno zdrsne mimo Zemlje, nekateri zgorijo v atmosferi, le redki pa pritegnejo pozornost celotne znanstvene skupnosti. Eden takšnih je asteroid 2024 YR4, ki je v zadnjih mesecih sprožil posebne postopke Nasine planetarne obrambe in znova odprl vprašanje, kako pripravljeno je človeštvo na morebitne kozmične grožnje.
Ameriška vesoljska agencija NASA trenutno pozorno spremlja gibanje asteroida 2024 YR4, ki spada med tako imenovane objekte blizu Zemlje (NEO oziroma Near-Earth Objects). Gre za skalnato telo, katerega tirnica se približa Zemljini orbiti dovolj blizu, da zahteva natančno opazovanje.
Razlog za povečano pozornost ni v tem, da bi bil trk neizogiben, temveč v matematičnem pragu, ki ga je asteroid presegel med prvimi izračuni. Po veljavnih pravilih planetarne obrambe morajo mednarodne znanstvene ustanove sprožiti uradna obvestila in dodatne analize, kadar verjetnost trka preseže en odstotek. Prav to se je zgodilo pri asteroidu 2024 YR4.
Čeprav se na prvi pogled sliši zaskrbljujoče, strokovnjaki poudarjajo, da so takšna nihanja v ocenah povsem običajen del znanstvenega procesa. Z vsako novo opazovalno serijo teleskopi z vsega sveta zbirajo dodatne podatke, kar omogoča natančnejše izračune njegove poti. Najnovejše analize kažejo, da je dejanska nevarnost trenutno nizka, zato znanstveniki zavračajo katastrofične scenarije, ki so se pojavili na družbenih omrežjih. Kljub temu asteroid ostaja pod stalnim nadzorom.
Po trenutnih projekcijah bo ključni datum 22. december 2032. Takrat bo asteroid dosegel obdobje največjega približanja Zemlji, astronomi pa bodo imeli na voljo še dodatna leta opazovanj, s katerimi bodo lahko njegovo tirnico določili z veliko večjo natančnostjo. Veliko pozornosti vzbuja tudi njegova velikost. Ocenjujejo, da asteroid meri med 40 in 90 metri v premeru. Prav ta razpon predstavlja eno največjih neznank, saj velikost močno vpliva na posledice morebitnega trka.
Po simulacijah strokovnjakov bi večina takšnih objektov ob vstopu v Zemljino atmosfero doživela silovito eksplozijo v višjih plasteh ozračja. Če bi se to zgodilo nad oceanom, raziskovalci menijo, da ne bi nastal uničujoč cunami, kakršnega pogosto prikazujejo hollywoodski filmi. Povsem drugačna bi bila slika nad gosto poseljenim območjem.
Če bi asteroid meril med 40 in 60 metri, bi udarni val lahko razbijal okna in povzročal manjšo materialno škodo na stavbah. V primeru, da bi bil bližje zgornji oceni velikosti, torej okoli 90 metrov, pa bi bila zračna eksplozija bistveno močnejša in bi lahko povzročila resne poškodbe infrastrukture na širšem območju. Prav zato NASA in druge vesoljske agencije takšne objekte spremljajo tudi takrat, ko je verjetnost trka zelo majhna. Namen ni ustvarjanje strahu, temveč izboljševanje sistemov zgodnjega opozarjanja in pripravljenosti na dogodke, ki so sicer redki, vendar lahko imajo zelo velike posledice.
