Proti Zemlji drvi vesoljski opazovalec iz teme, NASA pa je razkrila nekaj osupljivih podrobnosti o vsem skupaj.
Astronomi po svetu z zanimanjem spremljajo asteroid z oznako 2026 JH2, ki bo v ponedeljek izjemno blizu Zemlji. Objekt, velik približno med 15 in 30 metri, kar ustreza velikosti enega do dveh šolskih avtobusov, bo naš planet zgrešil za približno 91.600 kilometrov. To pomeni, da bo mimo Zemlje letel na razdalji, ki predstavlja le približno četrtino povprečne razdalje med Zemljo in Luno.
Asteroid so 10. maja odkrili astronomi observatorija Mount Lemmon Survey v ameriški Arizoni. Spada med tako imenovane Apolonove asteroide, skupino vesoljskih teles, katerih orbite sekajo Zemljino pot okoli Sonca. Čeprav se zdi bližina zastrašujoča, strokovnjaki poudarjajo, da razloga za paniko ni.
Richard Binzel, profesor planetarnih znanosti na ameriškem MIT-u in avtor znamenite torinske lestvice za ocenjevanje nevarnosti asteroidov, pojasnjuje, da so takšni preleti pravzaprav precej običajni. Manjši objekti velikosti avtomobila med Zemljo in Luno poletijo skoraj vsak teden, večji, kakršen je 2026 JH2, pa nekajkrat na leto. Razlika je predvsem v tem, da jih danes zaradi naprednejših teleskopov prvič sploh lahko zaznamo. V preteklosti bi podobni objekti mimo Zemlje zdrveli popolnoma neopaženi.
Kljub temu asteroid ostaja skrivnosten. Astronomi namreč njegove natančne velikosti ne poznajo. Optični teleskopi lahko zaznajo le svetlost objekta, ne morejo pa določiti, koliko svetlobe asteroid odbija in koliko je absorbira. Temnejši asteroid je lahko precej večji, svetlejši pa manjši, čeprav oba na nebu delujeta enako svetla. Za natančnejše meritve bi potrebovali infrardeča opazovanja, ki pa jih je veliko težje izvajati.
Patrick Michel iz francoskega nacionalnega centra za znanstvene raziskave opozarja, da bi asteroid v primeru trka lahko povzročil ogromno škodo, odvisno od dejanske velikosti. Manjši scenarij bi bil podoben dogodku nad ruskim Čeljabinskom leta 2013, ko je eksplozija meteorja razbila okna in poškodovala več kot tisoč ljudi. Če pa bi bil asteroid bližje zgornji ocenjeni meji velikosti, bi ga lahko primerjali z znamenitim dogodkom Tunguska iz leta 1908, ko je eksplozija nad Sibirijo zravnala ogromne gozdne površine. A znanstveniki poudarjajo, da 2026 JH2 ne bo vstopil v Zemljino atmosfero, zato nevarnosti eksplozije ni.
Obenem strokovnjaki priznavajo, da je dolgoročno napovedovanje poti takšnih asteroidov zelo zahtevno. Čeprav za zdaj ni nobenih znakov, da bi bil 2026 JH2 v prihodnosti nevaren, popolne gotovosti ni mogoče dati. Michel ob tem poudarja, da trenutno ni znan noben asteroid, ki bi predstavljal tveganje za Zemljo v naslednjem stoletju, kolikor segajo zanesljive napovedi.
Astronomi pa že z navdušenjem čakajo leto 2029, ko bo mimo Zemlje poletel veliko večji asteroid Apofis. Ta bo našemu planetu prišel še precej bližje – približno 32.000 kilometrov od površja – in bo celo viden s prostim očesom v velikem delu Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda. Takšen bližnji obisk tako velikega objekta se zgodi le enkrat na nekaj tisoč let.
Tokratni asteroid 2026 JH2 bo veliko težje opaziti. Viden bo le z manjšimi teleskopi na območjih brez svetlobnega onesnaženja, saj bo približno stokrat pretemen za človeško oko. Znanstveniki ob tem opozarjajo tudi na težavo, da je svetovni sistem opazovanja asteroidov trenutno oslabljen. Po zrušitvi znamenitega teleskopa Arecibo leta 2020 in dolgotrajnih popravilih Nasine antene Goldstone imajo raziskovalci precej manj možnosti za natančno spremljanje potencialno nevarnih objektov.
