Človek naj bi v bližnji prihodnosti spet stopil na Luno, agencija NASA pa je zdaj naletela na težavo, ki je precej bolj resna, kot bi se morda zdelo na prvi pogled.
Človeštvo se pospešeno pripravlja na vrnitev na Luno, toda z astronavti bo tja neizogibno odpotovalo še nekaj drugega: mikroorganizmi z Zemlje. Nova raziskava znanstvenikov agencija NASA kaže, da bi nekateri mikrobi, povezani s človekom, lahko preživeli celo v skrajnih razmerah na južnem polu Lune, ki bo eno ključnih območij prihodnjega raziskovanja našega naravnega satelita.
Ugotovitev odpira precej večje vprašanje od samega preživetja mikroskopskih organizmov. Če bomo na Luno prinesli zemeljske mikrobe in bodo ti tam obstali, bi lahko onesnažili okolje, katerega prvotno kemijsko sestavo želijo znanstveniki šele dobro raziskati. "Ljudje smo po naravi raziskovalci, z nami pa prihajajo naši glasovi, naši spomini ... in naši mikrobi. Za nekatere znanstvenike, med njimi tudi zame, je lahko ta resničnost vznemirjajoča. Toda hkrati ponuja priložnost, da nepopolno situacijo spremenimo v koristen eksperiment," je pojasnil planetarni znanstvenik agencija NASA Prabal Saxena, ki je vodil raziskavo.
Življenje bi se lahko skrilo celo v odtis čevlja
Znanstveniki so preverjali, kateri zemeljski mikroorganizmi bi lahko kljubovali razmeram na lunarnem južnem polu. Osredotočili so se predvsem na organizme, za katere je že znano, da prenesejo ekstremna okolja.
Med njimi je bil Aspergillus niger, zelo razširjena gliva, ki povzroča plesen in ji sicer ustrezajo topla ter vlažna okolja, kakršna so denimo kopalnice. Toda ta organizem je precej trdoživejši, kot bi lahko sklepali po njegovem običajnem življenjskem prostoru: znano je, da lahko preživi na mednarodni vesoljski postaji in celo zunaj nje.
Raziskovalci so mikroorganizme izpostavili simuliranim razmeram treh območij v bližini južnega pola Lune: roba kraterja Nobile, območja Connecting Ridge in roba kraterja De Gerlache.
Rezultati so pokazali, da bi nekateri lahko preživeli v senčnih predelih kraterjev in celo v majhnih zaščitenih prostorih, kakršen bi lahko nastal v odtisu astronavtovega čevlja. Posebej odporen je bil Aspergillus niger, ki je najbolje prenašal ultravijolično sevanje in bi lahko preživel celo določeno izpostavljenost sončni svetlobi.
Na koščku kože so lahko milijoni bakterij
Popolnoma preprečiti prenos mikroorganizmov bo izredno težko. Nekateri namreč že uspešno preživijo na mednarodni vesoljski postaji, človek pa je že sam po sebi njihov izjemno učinkovit prenašalec. Na majhnem vzorcu človeške kože je lahko na milijone bakterij.
Prav zato želijo pri agenciji NASA čim natančneje določiti, katere mikroorganizme bomo prinesli s seboj, še preden se začne intenzivnejše raziskovanje lunarne površine. V nasprotnem primeru bi bilo lahko čez čas precej težje ugotoviti, kaj je bilo na Luni že pred prihodom človeka in kaj smo tja prinesli sami.
Vprašanje je še pomembnejše zaradi prihodnjih odprav na Mars. Če bodo nekoč znanstveniki tam iskali dokaze o zunajzemeljskem življenju, bodo morali biti povsem prepričani, da morebitni biološki sledovi niso zgolj zemeljski mikroorganizmi, ki so na Mars pripotovali skupaj z nami.
"Razumeti moramo, kaj je bilo tam pred našim prihodom, saj bomo ob odhodu na Mars in iskanju znakov življenja zunaj našega planeta želeli biti prepričani, da ne gre za nekaj, kar smo tja prinesli sami," je opozoril Andrew Needham, znanstvenik, ki se v programu Artemis ukvarja z nadzorom kontaminacije lunarnih vzorcev.
Težava, ki jo lahko spremenijo v eksperiment
Potencialna kontaminacija sicer ni zgolj nevarnost za prihodnje raziskave. Znanstveniki menijo, da bi jo bilo mogoče v strogo nadzorovanih okoliščinah spremeniti tudi v zanimiv znanstveni poskus ter preverjati, kako dolgo in na kakšen način lahko zemeljski mikroorganizmi preživijo v ekstremnem okolju, ki ga je na Zemlji težko popolnoma poustvariti.
Soavtorica raziskave in znanstvenica centra Goddard Heather Graham poudarja, da ob Luni navadno sploh ne pomislimo na biologijo. Toda nove ugotovitve kažejo, da je lahko tudi Luna kraj, kjer celica preživi. Zato bo po njenih besedah pri prvih obiskih teh občutljivih območij nujno posvetiti posebno pozornost mikrobom, ki bodo z ljudmi potovali kot slepi potniki. Hkrati bo treba čim natančneje raziskati prvotno kemijo Lune, še preden jo začne spreminjati naša prisotnost.
