Rover Perseverance je med vožnjo po Marsu posnel nekaj skrivnostnega. Nekaj, kar še kako bega znanstvenike ...
Mars tudi po desetletjih raziskav ostaja planet skrivnosti. Tokrat niso pozornosti pritegnili morebitni sledovi življenja, temveč nenavadne skalne tvorbe, ki na prvi pogled delujejo skoraj preveč urejene, da bi bile delo narave. Nove fotografije agencije NASA so med raziskovalci sprožile številna vprašanja, odgovori pa za zdaj ostajajo zaviti v tančico skrivnosti.
Ameriška vesoljska agencija NASA je objavila najnovejše posnetke Marsa, ki jih je posnel rover Perseverance skupaj s sateliti v orbiti okoli rdečega planeta. Fotografije razkrivajo Mars v doslej nevideni podrobnosti: od prostranih sipin in mogočnih gora do globokih kanjonov. Največ pozornosti pa so pritegnile nenavadne kamnite strukture, ki po videzu spominjajo na nestabilno naložene kamne ali celo na ročno zgrajene kamnite kupčke.
Takšen videz je na družbenih omrežjih sprožil številne špekulacije, vendar znanstveniki poudarjajo, da za zdaj ni nobenih dokazov, ki bi nakazovali umeten izvor ali povezavo z nekdanjim življenjem. Po njihovem mnenju gre najverjetneje za posledico zapletenih geoloških procesov, ki vključujejo dolgotrajno erozijo, vpliv marsovskih vetrov in nekdanjo prisotnost tekoče vode.
Prav slednja predstavlja eno ključnih raziskovalnih tem. Nekatere odkritih struktur namreč ne ustrezajo povsem običajnim geološkim modelom. Na Zemlji bi podobne kamnine lahko nastale zaradi delovanja vode, velikih temperaturnih razlik ali vulkanske aktivnosti, vendar raziskovalci za Mars še ne vedo, katera kombinacija procesov je ustvarila tako nenavadne oblike.
Fotografije so bile posnete 13. maja na različnih območjih kraterja Jezero. Gre za starodavno kotanjo, za katero znanstveniki menijo, da je pred več milijardami let vsebovala jezero s tekočo vodo. Prav zato Perseverance že več let raziskuje to območje, saj velja za eno najbolj obetavnih lokacij pri iskanju kemičnih sledi nekdanjih okolij, primernih za življenje.
Po eni od hipotez bi lahko bile opažene strukture ostanek ene same večje skale, ki se je skozi milijone let razplastila zaradi dolgotrajnega delovanja vode ali vetra. Za potrditev te razlage bodo potrebna dodatna opazovanja in podrobnejše analize. Nove fotografije hkrati potrjujejo še eno pomembno spoznanje. Mars ni tako statičen svet, kot so domnevali še pred nekaj desetletji. Vedno več opazovanj kaže, da se njegova površina nenehno spreminja zaradi vremenskih in geoloških procesov.
Med najbolj osupljivimi prizori so tako imenovani "dust devils", ogromni prašni vrtinci, ki nastajajo zaradi temperaturnih razlik med površjem in ozračjem. Ti lahko zrastejo več kilometrov visoko, najnovejši posnetki pa jih prikazujejo z izjemno jasnostjo. Raziskovalcem omogočajo boljše razumevanje marsovskega ozračja in vloge prahu pri oblikovanju tamkajšnjega podnebja. To znanje bo pomembno tudi za prihodnje človeške odprave na Mars. Prah namreč lahko močno zmanjša vidljivost, vpliva na delovanje znanstvenih instrumentov in zmanjša učinkovitost sončnih panelov, od katerih bodo prihodnje misije v veliki meri odvisne.
Fotografije razkrivajo tudi nekatere najbolj veličastne pokrajine v našem Osončju. Med njimi izstopa Olympus Mons, največji znani vulkan v Osončju, ki se dviga približno 22 kilometrov visoko, ter mogočni sistem kanjonov Valles Marineris, dolg okoli 4500 kilometrov.
Čeprav so nove fotografije osupljive že same po sebi, njihov glavni namen ostaja znanstveni. Raziskovalci želijo z njimi rekonstruirati zgodovino Marsa in ugotoviti, ali je bil planet pred 3,5 do 4 milijardami let res precej toplejši in bolj vlažen, z rekami, jezeri in morda celo plitvimi morji. Do danes sicer ni nobenega dokončnega dokaza, da je na Marsu nekoč obstajalo življenje. Toda sedimentne kamnine v kraterju Jezero bi lahko še vedno skrivale organske spojine ali kemične sledi starodavnih mikroorganizmov.
