NASA je na Rdečem planetu zaznala skrivnostne signale.
Dolga leta je veljalo, da pod prašno površino Marsa vlada skoraj popolna tišina, zdaj pa znanstveniki odkrivajo, da se v njegovi globini morda skriva precej bolj živahna zgodba. Mars je poleg Lune najbolj raziskan nebesni objekt v našem Osončju, saj zaradi številnih podobnosti z Zemljo že desetletja velja za eno glavnih tarč vesoljskih raziskav. Razumevanje njegove zgradbe bi lahko pomagalo ne le pri prihodnjih človeških odpravah, temveč tudi pri razlagi razvoja kamnitih planetov nasploh.
Nova raziskava, objavljena v ugledni znanstveni reviji Nature Astronomy, prinaša ugotovitve, ki postavljajo pod vprašaj dolgo uveljavljeno prepričanje, da je Mars geološko skoraj povsem neaktiven planet. Ključno vlogo pri tem je odigrala Nasina misija InSight, ki je več kot štiri leta spremljala potresno dejavnost na Marsu. Sonda je zabeležila kar 1319 marsotresov oziroma potresnih signalov, raziskovalci pa so na podlagi teh podatkov izdelali nekakšen ultrazvočni posnetek notranjosti Rdečega planeta.
Možnost obsežnega sistema kanalov
Mars je dolgo veljal za svet s togo skorjo, brez aktivnih tektonskih plošč in z razmeroma preprosto vulkansko zgodovino. Novi podatki pa kažejo precej drugačno sliko. Po številnih računalniških analizah in primerjavah različnih geoloških modelov so raziskovalci ugotovili, da je najverjetnejša razlaga obstoj nepričakovano debele plasti ultramafičnih kamnin v spodnjem delu skorje.
Takšna zgradba nakazuje možnost, da se pod površjem Marsa skriva obsežen sistem kanalov in rezervoarjev magme, ki prepreda planetovo skorjo. Če se bo ta hipoteza potrdila, bo to pomenilo, da je notranjost Marsa bistveno bolj zapletena in dinamična, kot so domnevali doslej.
Odkritje sicer še ne pomeni, da je Mars primeren za življenje ali da je bil v preteklosti geološko aktiven na enak način kot Zemlja. Raziskovalci poudarjajo, da nova spoznanja predvsem izboljšujejo razumevanje razvoja kamnitih planetov in odpirajo možnost, da imajo tudi druga nebesna telesa, ki so jih znanstveniki doslej šteli za geološko ugasla, precej bolj razgibano notranjost.
