Ujela sta ga teleskop James Webb in observatorij ALMA, strokovnjaki pa pravijo, da česa takšnega niso videli še nikdar.
V vesolju so nekateri obiskovalci starejši od sveta, ki ga poznamo. Eden takšnih je pred kratkim zdrsnil skozi naše Osončje in za seboj pustil vprašanje, ki zveni skoraj neverjetno: ali smo pravkar opazovali eno najstarejših teles, kar jih je kdaj prišlo v bližino Sonca?
Leta 2025 so astronomi zaznali nenavaden objekt, ki je potoval mimo Sonca. Sprva njegova narava ni bila povsem jasna, zdaj pa nova raziskava, objavljena v reviji Nature, kaže, da gre za komet. Še več: po ocenah znanstvenikov bi lahko bil komet 3I/Atlas star približno 12 milijard let, kar pomeni, da je nastal veliko pred našim Osončjem. Osončje, v katerem je tudi Zemlja, je staro približno 4,5 milijarde let. Če so ugotovitve pravilne, je 3I/Atlas skoraj trikrat starejši od Sonca in planetov, ki krožijo okoli njega.
Komet so raziskovalci preučevali s pomočjo vesoljskega teleskopa James Webb in observatorija ALMA v Čilu. Njegova svetloba je ob prvih opazovanjih vzbudila veliko pozornosti, pojavile so se celo teorije zarote, da bi lahko šlo za nezemeljsko vesoljsko plovilo. NASA je takšne domneve zavrnila, znanstvena analiza pa zdaj kaže precej bolj fascinantno razlago: pred nami je bil ledeni ostanek iz zelo zgodnjega obdobja vesolja.
3I/Atlas je šele tretji znani objekt iz medzvezdnega prostora, ki je priletel skozi naše Osončje in so ga opazovali astronomi. Pred njim sta bila zaznana 1I/’Oumuamua leta 2017 in 2I/Borisov leta 2019. Toda ta objekta nista ostala dovolj dolgo vidna, da bi lahko raziskovalci tako podrobno preučili njuno izotopsko sestavo. Pri 3I/Atlasu je bilo drugače. Znanstveniki agencije NASA in evropske vesoljske agencije so s kemično analizo izotopov odkrili sestavo, kakršne doslej niso opazili pri nobenem telesu v našem Osončju.
Posebej jih je presenetila izjemno velika količina devterija, izotopa vodika, ki ga pogosto najdemo v tako imenovani težki vodi. Komet naj bi imel kar desetkrat več devterija kot običajna telesa v Osončju. Po besedah vodilnega avtorja raziskave Martina Cordinerja lahko takšna obilica devterija nastane le v izjemno hladnih okoljih. Raziskava kaže, da se je komet oblikoval pri temperaturi okoli minus 243 stopinj Celzija. Zaradi tega ga znanstveniki uvrščajo med najhladnejša znana telesa, ki so jih kdaj opazovali.
Še bolj osupljiva je njegova starost. Po ocenah je - kot rečeno - nastal pred približno 12 milijardami let, v obdobju, ki ga astronomi imenujejo "kozmični poldan". Takrat so nastajale številne stare zvezde, vesolje pa je bilo še precej mlajše kot danes. Komet 3I/Atlas je tako lahko nekakšna zamrznjena časovna kapsula iz davne preteklosti vesolja. Njegova kemična sestava bi znanstvenikom lahko pomagala razumeti razmere, v katerih so nastajali najstarejši zvezdni sistemi in ledena telesa daleč zunaj našega Osončja.
