Na satelitskih posnetkih odmaknjenega dela Zemlje je bila videti le kot nenavadna rožnata lisa. Ko so se odpravili na težko dostopne otoke, so nato tam naleteli na nekaj, česar ni pričakoval nihče.
Ta nenavadna zgodba se je začela s satelitskimi posnetki Antarktike in nenavadnimi rožnatimi madeži na skupini odmaknjenih otokov. Znanstveniki so posumili, da gledajo sledove ogromne kolonije pingvinov, zato se je manjša raziskovalna skupina decembra 2015 odpravila na Danger Islands oziroma Nevarne otoke ob skrajnem delu Antarktičnega polotoka.
Domneva se je izkazala za pravilno, in to v precej večjem obsegu, kot so pričakovali. Raziskovalci so tam odkrili več kot 1,5 milijona adelijskih pingvinov, kolonijo, ki je do tedaj nihče ni v celoti preštel. Raziskavo, pozneje objavljeno v znanstveni reviji Scientific Reports, je vodil biolog Alex Borowicz z univerze Stony Brook. Odkritje je bilo pomembno tudi zato, ker so podatki z drugih območij kazali, da število adelijskih pingvinov na delih Antarktičnega polotoka upada.
Sateliti jih zaznajo iz vesolja
Danger Islands sestavlja devet manjših skalnatih otokov severno od konice polotoka. Večino časa jih obdaja morski led, zaradi katerega je dostop z ladjami otežen. Prav njihova odmaknjenost je verjetno eden od razlogov, da je tako velika kolonija dolgo ostala spregledana. Toda iz vesolja je pustila sled.
Na možnost takšnega iskanja kolonij je že leta 1984 opozoril Nasin znanstvenik Mathew Schwaller, metoda pa je pozneje postala pomembno orodje raziskovalcev. Barva in razsežnost madežev lahko pomagata oceniti velikost kolonije, še preden znanstveniki stopijo na otok. Prav tako sta območje preučevala raziskovalca z univerze Stony Brook, med njima ekologinja Heather Lynch. Satelitske slike so pokazale dovolj izrazite rožnate lise, da je postalo jasno, da je Danger Islands vredno preveriti tudi na terenu.
Satelit seveda ne more prešteti vsakega pingvina posebej. Raziskovalci so zato decembra 2015 odšli na otoke, se povzpeli po mrzlih skalnatih pobočjih in začeli šteti gnezda. Pomagali so si tudi s prilagojenim komercialnim kvadrokopterjem, ki je kolonije fotografiral iz zraka, posnetke pa so nato računalniško analizirali.
Tam so okoljske razmere stabilnejše
Končni rezultat je pokazal 751.527 gnezdečih parov, torej več kot 1,5 milijona pingvinov. Na otokih sta bili tudi tretja in četrta največja znana kolonija adelijskih pingvinov. Posnetki z dronom so bili posebej dragoceni tam, kjer bi lahko živali pri štetju s tal ostale spregledane. Odkritje je odprlo še eno pomembno vprašanje: zakaj je tamkajšnja populacija ostala tako velika, medtem ko so kolonije drugod nazadovale?
Raziskava oceanografinje Megan Cimino in sodelavcev iz leta 2016 je zmanjševanje nekaterih kolonij, zlasti na zahodni strani Antarktičnega polotoka, povezala z naraščanjem temperature morske površine. Nadaljnje segrevanje nekaterih območij bi lahko po njihovih napovedih prineslo dodaten upad.
Danger Islands medtem ležijo na vzhodni strani polotoka, kjer so bile okoljske razmere stabilnejše. Zakaj je razlika med vzhodom in zahodom tako izrazita, še ni povsem pojasnjeno. Pomembno vlogo bi lahko imeli vzorci morskega ledu, razpoložljivost hrane ali kombinacija obojega. Natančno štetje je naravovarstvenikom ponudilo pomembno izhodišče za spremljanje prihodnjih sprememb. Hkrati je velikost kolonije okrepila argumente za zaščito območja in oblikovanje morskih zavarovanih območij, kjer bi bilo mogoče omejiti nekatere dejavnosti, tudi ribolov.
Lyncheva je poudarila, da so takšni podatki pomembni pri načrtovanju zaščitenih območij in upravljanju bližnjega ribolova na kril. Ti majhni rakcem podobni organizmi so namreč eden ključnih virov hrane za pingvine. Odkritje na Danger Islands je tako pokazalo tudi omejitve in moč sodobne tehnologije. Sateliti so iz vesolja zaznali nenavadno sled, droni so pomagali pri štetju, toda za končno potrditev so morali znanstveniki še vedno stopiti na odmaknjene skalnate otoke. Več kot milijon pingvinov je bilo ves čas tam. Le pogledati je bilo treba na pravi način ...


