Zgodba se je začela pisati že davnega leta 1968, zdaj pa je NASA po zaslugi dveh svojih teleskopov prišla do senzacionalnega odkritja, ki bi lahko spremenilo vse, kar smo mislili, da vemo o vesolju.
Nekje v osrčju naše galaksije, skrit za oblaki kozmičnega prahu in nešteto zvezdami, že milijarde let vztraja nenavaden relikt iz davne preteklosti. Astronomi so ga dolgo uvrščali med običajne kroglaste kopice, toda najnovejša opazovanja razkrivajo, da gre za nekaj veliko bolj redkega in skrivnostnega. Gree za pravi fosil iz časa, ko se je šele rojevala Rimska cesta.
Do tega prelomnega odkritja so prišli raziskovalci s pomočjo dveh najzmogljivejših vesoljskih observatorijev človeštva, Nasinega vesoljskega teleskopa James Webb in znamenitega teleskopa Hubble. Skupaj sta razkrila, da objekt Terzan 5 ni kroglasta zvezdna kopica, kot so znanstveniki verjeli desetletja, temveč ostanek ogromnega starodavnega sistema, ki je preživel nastanek naše galaksije. Rezultati raziskave so bili predstavljeni na 248. srečanju ameriškega astronomskega društva v Pasadeni in objavljeni v ugledni znanstveni reviji Astronomy & Astrophysics.
Terzan 5 je že leta 1968 odkril astronom Azop Terzan. Dolga leta je veljal za povsem običajno kroglasto kopico, kakršne vsebujejo le eno zelo staro generacijo zvezd. Toda leta 2009 so astronomi ugotovili nekaj presenetljivega: v njem se skrivata vsaj dve različni populaciji zvezd. Leta 2016 je teleskop Hubble prvič ocenil njuno starost. Ena skupina zvezd je nastala pred približno 12 milijardami let, ko se je oblikovala tudi Rimska cesta, druga pa pred približno petimi milijardami let, tik preden je začela nastajati Zemlja. Že takrat je postalo jasno, da ima Terzan 5 veliko bolj zapleteno zgodovino od običajnih kroglastih kopic.
Toda prava revolucija je prišla šele zdaj. Terzan 5 leži v izjemno gosto poseljenem osrednjem delu Rimske ceste, kjer pogled zakrivajo ogromne količine medzvezdnega prahu. Prav zato so bile njegove skrivnosti dolgo nedosegljive. Teleskop James Webb pa ima eno veliko prednost: infrardeči vid, ki mu omogoča pogled skozi prašne oblake. Raziskovalci so tako lahko opazovali veliko več zvezd, tudi tiste najšibkejše. Z analizo njihove svetlosti in barv so določili njihovo starost ter kemično sestavo.
Pri tem jim je pomagal tudi Hubble. Ker je med opazovanji obeh teleskopov minilo kar 12 let, so znanstveniki lahko izmerili drobna premikanja posameznih zvezd in natančno ugotovili, katere zares pripadajo Terzanu 5 in katere so zgolj del ozadja Rimske ceste. Ko so združili podatke obeh observatorijev, jih je čakalo novo presenečenje. Poleg že znanih dveh generacij zvezd so našli še dve dodatni.
Najstarejša populacija je nastala pred približno 12,5 milijarde let, druga pred 4,7 milijarde let, tretja pred 3,8 milijarde let in četrta pred zgolj 2,5 milijarde let. To pomeni, da je Terzan 5 skozi milijarde let večkrat ustvarjal nove generacije zvezd, kar je za kroglasto kopico zelo nenavadno. Prav to odkritje je raziskovalcem pomagalo zavrniti nekatere stare teorije. Doslej je obstajala možnost, da je Terzan 5 v nekem obdobju trčil v drugo kopico ali velikanski oblak plina in prahu, kar bi sprožilo novo rojstvo zvezd. Prisotnost štirih ločenih generacij pa kaže na precej drugačen scenarij.
Raziskave, opravljene tudi z observatorijem Keck na Havajih in zelo velikim teleskopom evropskega južnega observatorija v Čilu, so pokazale, da posamezne populacije vsebujejo različne količine težjih kemijskih elementov. "Ta sistem ohranja fosilni zapis postopnega bogatenja s težkimi elementi, ki so jih ustvarjale eksplozije supernov," pojasnjuje astronom Michael Rich z univerze UCLA. To pomeni, da je bil Terzan 5 nekoč dovolj masiven, da je po eksplozijah supernov zadržal plin in težje elemente, iz katerih so nato nastajale nove generacije zvezd. Manjši sistemi bi tak material izgubili v vesolje.
Prav zato znanstveniki danes verjamejo, da Terzan 5 ni običajna kopica, temveč ostanek veliko večjega sistema, ki je nastal pred približno 12,5 milijarde let. Profesor Francesco Ferraro z univerze v Bologni ga opisuje kot "fosilni fragment galaktične izbokline". Gre za izjemno redek ostanek prvobitnih grudic snovi, iz katerih se je oblikoval osrednji del Rimske ceste. "Iz neznanega razloga se je ta nenavadna skupina zvezd oblikovala ločeno in preživela, medtem ko so se drugi podobni sistemi združili v osrednji del galaksije," pojasnjuje Ferraro.
Do danes poznamo le še en podoben objekt, in sicer Liller 1, ki je bil prav tako na novo razvrščen med tako imenovane fosilne fragmente galaktične izbokline. Zdaj namerava Ferrarova raziskovalna skupina preučiti še med 40 in 50 drugih kroglastih kopic v osrednjem delu Rimske ceste. Upajo, da bodo odkrili še več takšnih kozmičnih reliktov. Raziskava bi lahko pomagala odgovoriti na eno največjih vprašanj sodobne astronomije: kako so nastajale galaksije.
Po današnjih modelih so bile prve galaksije ogromni diski plina, ki so se razdrobili v velike gruče snovi. Te so ustvarjale zvezde, nato pa se postopoma pomikale proti središču in se združevale v osrednje galaktične izbokline. Webb je v zadnjih letih v zgodnjem vesolju že opazil več takšnih "grudastih" galaksij, med njimi tudi znamenito galaksijo Firefly Sparkle.
Terzan 5 pa bi lahko predstavljal nekaj še dragocenejšega, in sicer neposreden dokaz, da se je prav na tak način rodila tudi naša galaksija. Morda torej ne gledamo zgolj skupine starodavnih zvezd. Morda gledamo enega zadnjih ohranjenih koščkov zgodbe o rojstvu Rimske ceste, ki je več kot 12 milijard let čakal, da razkrije svojo skrivnost.
