Nova študija razkriva, kako močno bi se lahko finančno breme povečalo do leta 2035, poročajo nemški mediji.
Nedavna študija inštituta IGES, pripravljena za Pobudo za novo socialno tržno gospodarstvo (INSM), prinaša napovedi o prihodnjem gibanju prispevkov za socialno varnost v Nemčiji. Po ugotovitvah študije bi lahko prispevki za socialno varnost do leta 2035 dosegli izjemno visoke ravni.
Strokovnjaki napovedujejo, da bi se lahko skupna prispevna stopnja, ki vključuje prispevke delodajalcev in zaposlenih, s sedanjih 42,8 odstotka zvišala na 48,8 odstotka. V najslabšem gospodarskem scenariju pa bi lahko po ocenah strokovnjakov dosegla celo 51,6 odstotka.
Takšen trend bi lahko v vsakem primeru pomenil precejšnjo dodatno obremenitev za osebne finance zaposlenih. Kot kažejo izračuni nemških medijev, ki temeljijo na omenjeni napovedi, bi se lahko zaposleni po 'srednjem' scenariju soočili z dodatnimi letnimi stroški v višini od 792 do 1.980 evrov.
Za zaposlene z višjimi dohodki bi bile lahko posledice še občutnejše. V posebej neugodnih razmerah bi se lahko njihova letna finančna obremenitev povečala za približno 2.900 evrov, kar pomeni okoli 242 evrov na mesec.
Izračun temelji na predpostavki, da si dodatne prispevke v enakem deležu razdelijo delodajalci in zaposleni.
Zakaj bi lahko v prihodnosti plačevali več?
Glavni razlog za pričakovano zvišanje prispevkov je staranje prebivalstva. Vse več ljudi se upokojuje, medtem ko je število zaposlenih, ki vplačujejo sredstva v sistem socialne varnosti, sorazmerno manjše. To povzroča vse večji pritisk na sistem obveznega pokojninskega zavarovanja.
Po ugotovitvah študije bi se lahko že sama prispevna stopnja za pokojninsko zavarovanje do leta 2035 zvišala s sedanjih 18,6 odstotka na 20,9 odstotka, saj bo treba zagotavljati sredstva za vse večje število upokojencev. Hkrati se zmanjšuje število zavarovancev, ki plačujejo prispevke in od katerih je odvisna dolgoročna vzdržnost sistema.
Vendar pokojnine niso edino področje, na katerem bi se lahko stroški povečali. Višji prispevki se pričakujejo tudi pri zavarovanju za primer brezposelnosti.
Strokovnjaki napovedujejo zvišanje prispevne stopnje z 2,6 odstotka na 4,4 odstotka. To pomeni povečanje za 1,8 odstotne točke oziroma približno 69 odstotkov v relativnem smislu.
Poleg tega naraščajo tudi izdatki za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo, poročajo nemški mediji. Avtorji študije za zdravstveno zavarovanje po zmernem scenariju napovedujejo prispevno stopnjo v višini 18,8 odstotka, medtem ko trenutno znaša 17,7 odstotka.
Pri zavarovanju za dolgotrajno oskrbo pa bi se lahko prispevna stopnja zvišala na približno 4,8 odstotka, v primerjavi s sedanjimi nekaj manj kot 3,9 odstotka.
Vse to pomeni, da bodo prispevki za socialno varnost predstavljali vse večji delež skupnih stroškov dela.
Ali lahko reforme preprečijo zviševanje prispevnih stopenj?
Po ugotovitvah študije se bo predvidenemu zviševanju prispevkov težko povsem izogniti, tudi če bodo sprejete dodatne reforme.
Inštitut IGES opozarja, da bi lahko skupna prispevna stopnja kljub nadaljnjim ukrepom do leta 2035 dosegla 47,5 odstotka.
Uvedba dodatnega naložbenega oziroma kapitalsko financiranega pokojninskega sistema bi finančno breme na začetku celo povečala. Po izračunih bi lahko v takšnem scenariju skupna prispevna stopnja dosegla 49,3 odstotka. Razlog je v tem, da bi morali zaposleni poleg financiranja obstoječega pokojninskega sistema hkrati namenjati sredstva tudi za novo obliko pokojninskega varčevanja. Zato občutnejše finančne razbremenitve ni mogoče pričakovati pred letom 2035.
Kljub temu še ni povsem gotovo, ali bodo morali zaposleni čez nekaj let dejansko plačevati več sto ali celo več tisoč evrov dodatnih prispevkov.
Študija namreč predstavlja možne scenarije razvoja, ne pa zvišanj prispevkov, o katerih bi bile odločitve že sprejete, poudarjajo nemški mediji.
Kako se bodo prispevne stopnje dejansko gibale, bo v veliki meri odvisno od političnih odločitev in gospodarskih razmer. Če se bodo neugodne napovedi uresničile, bi lahko višji prispevki za socialno varnost, predvsem pri zaposlenih z višjimi dohodki, 'pojedli' precejšen del njihove sedanje neto plače.
