12. 7. 2022, 12:52 | Vir: STA

Neuspešen poskus pobega šrilanškega predsednika

Profimedia/fotomontaža

Šrilanko so zajeli nemiri in protesti, ki so posledica velikega pomanjkanja hrane, goriva in osnovnih potrebščin. Prebivalci so jezo usmerili proti predsedniku države Gotabaju Radžapaksi, ki beži pred njimi in priporom. 

Šrilanški predsednik Gotabaj Radžapaksa je iz svoje uradne rezidence v Kolombu pobegnil, tik preden je vanjo v soboto vdrlo več deset tisoč protestnikov.

Kot predsednik države za zdaj še uživa imuniteto pred aretacijo, ki pa jo bo po svojem odstopu izgubil. Njegov cilj je zato pred odstopom oditi v tujino, da bi se izognil možnosti pridržanja.

Z ženo želel oditi v Združene arabske emirate

Ko je 73-letnik prišel na letališče, tamkajšnje osebje ni želelo oditi v prostor VIP, da bi mu odtisnili žig v potni list, predsednik pa je vztrajal, da ne bo šel skozi javne prostore, saj naj bi ga bilo strah drugih potnikov na letališču. Tako je skupaj z ženo moral noč preživeti v bližnji vojaški bazi, potem ko sta zamudila štiri lete, ki bi ju lahko odpeljali v Združene arabske emirate.

Tudi predsednikov brat Basil, ki je aprila odstopil kot finančni minister, je po podobnem nestrinjanju z letališkim osebjem danes zamudil svoj let v Dubaj. "Nekaj potnikov je protestiralo proti Basilovemu vkrcanju na njihov let. Položaj je bil napet, zato je v naglici zapustil letališče," je za AFP povedal uslužbenec letališča.

Ostaja mu še nekaj možnosti za pobeg

Iz predsedniškega urada še niso podali informacije, kje točno se predsednik nahaja. Kot vrhovnemu poveljniku oboroženih sil mu sicer še vedno ostaja na voljo, da se z vojaško ladjo odpravi v Indijo ali na Maldive.

Če bo Radžapaksa v sredo odstopil, kot je obljubil, bo predsednik vlade Ranil Wikremesinge postal vršilec dolžnosti predsednika, dokler ne bo parlament 20. julija izvolil poslanca, ki bo na funkciji predsednika ostal do konca mandata novembra 2024.

Protesti v Šrilanki so se konec minulega tedna končali z napadom na predsednikov urad in njegovo rezidenco. Svoj odstop je v soboto napovedal tudi premier Vikremesinge, ki pa odločitve še ni uradno potrdil. So pa iz njegovega kabineta sporočili, da bo odstopila celotna vlada, ko bo dosežen dogovor o oblikovanju vlade narodne enotnosti.

Opozicijske stranke se medtem trudijo doseči soglasje za nujno oblikovanje nove vlade, ki bi se spopadla z nastalimi razmerami. Država se trenutno z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) pogaja glede finančne pomoči, s katero bi ponovno vzpostavila fiskalno stabilnost.

Najhujša gospodarska kriza po osamosvojitvi

Obsežne protivladne proteste na Šrilanki, v katerih je bilo poškodovanih več kot sto ljudi, je sprožila najhujša gospodarska kriza v otoški državi po osamosvojitvi od britanskega imperija leta 1948.

-

Profimedia

Šrilanka namreč že več mesecev trpi zaradi hudega pomanjkanja hrane, goriva in zdravil, ki sta ga med drugim povzročila velik zunanji dolg in pomanjkanje tujih valut, pa tudi vpliv pandemije covida-19 na turizem, ki predstavlja enega glavnih virov dohodka države.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.