Za imenom ene najbolj obiskanih plaž se skriva sila temačna zgodba ...
Ena najbolj priljubljenih plaž v ameriški zvezni državi New York se je nepričakovano znašla v središču zgodovinske uganke, povezane z enim najbolj razvpitih piratov vseh časov. Ljubiteljski zgodovinar James Bailey je namreč odkril dokumente, ki nakazujejo, da bi lahko imel Thomas Jones, po katerem se imenuje znamenita plaža Jones Beach, pomembno vlogo pri enem največjih piratskih ropov v zgodovini.
Odkritje sega v leto 1695, ko je angleški pirat Henry Every s svojo posadko napadel indijsko kraljevo ladjo Ganj-i-Sawai v Rdečem morju. Pirati so se polastili ogromnih količin zlata in srebra, katerih vrednost bi danes po nekaterih ocenah znašala več deset milijonov dolarjev. Napad pa ni bil zgolj rop. Posadko so spremljala tudi grozljiva nasilna dejanja, vključno z mučenjem, umori in posilstvi.
Dogodek je sprožil mednarodno ogorčenje in eno prvih obsežnih mednarodnih iskalnih akcij za kriminalci. Nekatere pirate so ujeli in usmrtili, številni drugi pa so izginili brez sledu. Med njimi je bil tudi Every, ki se ga je oprijel vzdevek "kralj piratov".
Skrivnostni mož, po katerem so poimenovali plažo
Bailey, ki je že pred petimi leti pritegnil pozornost z odkritjem starih kovancev, domnevno povezanih z Everyjem, je zdaj preučil še kolonialne dokumente in pričevanja piratovih sodelavcev. Ti po njegovih ugotovitvah nakazujejo, da je Thomas Jones pomagal Everyju in njegovim možem pobegniti pred oblastmi ter se izogniti aretaciji. Njegova vloga naj bi bila predvsem organizacija oziroma omogočanje pobega po velikem ropu.
Najbolj presenetljivo je, da se je Jones pozneje uveljavil kot premožen poslovnež in veleposestnik na Long Islandu. Prav po njem danes nosi ime Jones Beach, eden najbolj obiskanih državnih parkov v New Yorku. "Na milijone obiskovalcev in več generacij Newyorčanov prihaja na to plažo. Nihče ni vedel, da je bil človek, po katerem se imenuje, morda pomemben akter enega največjih ropov v zgodovini piratstva," je za ameriško tiskovno agencijo AP povedal Bailey.
Jones se je rodil okoli leta 1665 na Irskem in pred prihodom v ameriške kolonije služil v angleški vojski. Pozneje se je ukvarjal tudi z zasebništvom, obliko pomorskega vojskovanja, pri kateri so pomorščaki z dovoljenjem države napadali trgovske ladje njenih sovražnikov. Meja med zakonitim zasebništvom in piratstvom je bila takrat pogosto zelo tanka. Ko so se vojne končale, so nekdanji zasebniki izgubili dovoljenja za napade, tisti, ki so z njimi nadaljevali, pa so postali pirati.
Skrivnostno bogastvo in sod denarja
Po Baileyjevih ugotovitvah se je Jones po domnevni pomoči piratom za kratek čas vrnil na Rhode Island. Leta 1696 je nato od premožnega tasta Thomasa Townsenda prejel obsežno zemljišče na južni obali Long Islanda, kjer si je ustvaril novo življenje. Toda govorice o izvoru njegovega premoženja niso nikoli povsem potihnile.
Posebej zanimiv je dokument iz leta 1698, v katerem je takratni newyorški kolonialni guverner Richard Coote opisal preiskavo skrivnostnega soda denarja. Ta naj bi iz mesta prispel na Long Island in končal prav v Jonesovi hiši. Jones, ki ga je guverner označil za nekdanjega pirata, je zanikal, da bi o denarju karkoli vedel.
Govorice so ga spremljale tudi po smrti leta 1713. Njegov propadajoči dvorec naj bi bil po lokalnem izročilu prizorišče nenavadnih pojavov, grob pa so večkrat oskrunili ljudje, ki so iskali domnevno zakopan zaklad. Posmrtne ostanke so zato pozneje premestili na družinsko pokopališče ob bližnji cerkvi. Jonesovi potomci so zgodbe o piratstvu zavračali. Thomas Floyd-Jones jih je v družinski zgodovini, objavljeni leta 1906, označil za obrekovanje in neverjetne izmišljotine.
Zgodovinarji opozarjajo: dokazi še niso dokončni
Baileyjeve ugotovitve so pritegnile pozornost strokovnjakov, vendar zgodovinarji opozarjajo, da povezava med Jonesom in Everyjem še ni dokončno dokazana. Richard Blakemore, profesor pomorske zgodovine na britanski univerzi v Readingu, poudarja, da je bilo ime Thomas Jones razmeroma pogosto, zato je pri povezovanju zgodovinskih dokumentov potrebna previdnost.
Kljub temu raziskava odpira širše vprašanje o vlogi piratstva pri nastajanju bogastva v zgodnjih ameriških kolonijah. Po mnenju zgodovinarja Kevina McDonalda z univerze Loyola Marymount so bili številni ugledni kolonialni posamezniki in družine gospodarsko povezani tudi s piratskimi dejavnostmi. Pirati namreč niso bili vedno odpadniki, kakršne poznamo iz filmov. Pogosto so bili del širših trgovskih in družbenih omrežij, njihovo premoženje pa je lahko postalo temelj bogastva naslednjih generacij.
Bailey upa, da bo svoje raziskovalne ugotovitve tudi uradno objavil. Če bodo prestale nadaljnje zgodovinsko preverjanje, bi lahko pomembno dopolnile zgodbo o Thomasu Jonesu in ponudile nove namige o tem, kako je Henryju Everyju po krvavem ropu uspelo izginiti. Dokončnega odgovora o usodi razvpitega pirata medtem še vedno ni.
