Pod nenavadno tvorbo, ki že desetletja buri domišljijo raziskovalcev z vsega sveta, so z radarjem zaznali vzorec, ki ga raziskovalci opisujejo kot presenetljivo urejenega. In nekaj, kar bi lahko potrdilo, da je bila ena najbolj znanih biblijskih zgodb čisto prava resnica.
Skrivnost formacije Durupinar v vzhodni Turčiji, ki jo nekateri že desetletja povezujejo z biblijsko Noetovo barko, je dobila novo poglavje. Zasebna raziskovalna skupina Noah's Ark Scans trdi, da je pod približno 157 metrov dolgo tvorbo v obliki ladje z radarskimi meritvami zaznala strukture, ki bi lahko kazale na nekaj več kot zgolj naravno geološko formacijo. Toda za zdaj gre za predhodno interpretacijo geofizikalnih meritev, ne za dokaz, da je pod površjem ladja ali da je najdišče kakorkoli povezano z biblijsko zgodbo o Noetu.
V 40 letih dela česa podobnega še ni videl
Durupinar leži v bližini gore Ararat oziroma Agri, ki jo zaradi zapisa v Prvi Mojzesovi knjigi že dolgo povezujejo z zgodbo o Noetovi barki. Biblija pravi, da je po 150 dneh poplave plovilo obstalo na "gorah Ararata". Po biblijskih merah naj bi bila barka dolga 300 komolcev, široka 50 in visoka 30 komolcev.
V predhodnem poročilu trdi, da meritve pod površjem kažejo na urejene notranje značilnosti, ki jih razlaga kot hodnike, prehode in komore. "Karkoli je pod površjem, je izjemno," je Bakhtar povedal za Daily Mail in dodal: "V 40 letih takšnega dela še nisem videl česa podobnega. Lahko bi bila ladja. Lahko bi bila vesoljska ladja." Njegova primerjava z vesoljskim plovilom je bila očitno namenjena poudarjanju negotovosti glede identitete objekta, saj radar ne more neposredno pokazati, kaj naj bi domnevna struktura bila. "Na podlagi radarja lahko rečem, da je urejeno, da ima strukturo in da trdna geološka masa ne bi vrnila tako močnega signala," je dodal Bakhtar.
Po njegovi razlagi zaznani notranji vzorci ne ustrezajo temu, kar bi pričakoval od povsem homogene naravne mase. Prav to raziskovalci skupine Noah's Ark Scans uporabljajo kot argument za nadaljnje raziskovanje možnosti, da bi se pod površjem lahko skrivala umetno ustvarjena konstrukcija. Vendar georadar zaznava razlike v lastnostih materiala pod površjem, ne pa neposredno sten, sob ali ladijskih konstrukcij. Za potrditev izvora anomalij bi bile potrebne dodatne neodvisne raziskave in fizični vzorci.
Vzorci pokazali povišane vrednosti kalija
Celotne rezultate radarskega pregleda naj bi objavili novembra, načrtovane pa so tudi nadaljnje analize. Raziskovalce med drugim zanima, ali bi bilo v notranjosti mogoče odkriti sledi živalske DNK. Skupina je območje raziskovala že prej. Vzorci, ki so jih leta 2024 odvzeli zunaj formacije, naj bi pokazali povišane vrednosti kalija in prisotnost razgrajenega lesa. Tudi ti rezultati sami po sebi ne dokazujejo obstoja starodavnega plovila.
Neodvisni raziskovalec Andrew Jones, ki sodeluje s skupino Noah's Ark Scans, je že takrat trdil, da so pod površjem zaznali prehode, ki naj bi vodili proti praznemu prostoru v osrednjem delu tvorbe. "Bog je Noetu naročil, naj pripelje živali. Te živali naj bi torej ostale tam skupaj z Noetom in njegovo družino," je dejal Jones in radarske anomalije neposredno povezal z biblijsko pripovedjo. "Zanimivo je, da so te praznine pod zemljo poravnane in niso razporejene naključno. Tudi ti predori sledijo določenemu vzorcu," je dodal.
Nadaljnje raziskave istega leta naj bi do približno šest metrov pod površjem pokazale tudi oglate strukture, za katere skupina domneva, da bi lahko predstavljale prostore pod nekdanjo palubo. Raziskovalec William Crabtree iz iste skupine je povedal še, da od vrha formacije proti njenemu središču poteka prehod, ki naj bi bil dovolj velik, da bi skozenj lahko hodil človek.
Kako priti v notranjost ladje?
Toda prav naslednja faza raziskovanja bo za njihove trditve bistveno pomembnejša od radarskih slik. "Končni cilj niso samo analize zemlje ali georadarske meritve, ampak nekako priti v notranjost ladje," je Crabtree povedal za Patterns of Evidence. "Izvesti jedrno vrtanje, dobiti vzorce globoko iz notranjosti, tam, kjer vidimo podstrukturo in te praznine, ter vanje spustiti kamero," je dodal.
Šele neposredni vzorci in podrobnejša geološka oziroma arheološka analiza bi lahko pokazali, ali so nenavadni signali pod Durupinarjem posledica naravnih procesov ali človeškega posega. Povezava z Noetovo barko pa bi tudi v primeru odkritja umetne konstrukcije zahtevala bistveno več dokazov.
