Š. Š. | 22. 7. 2022, 14:21
Oliver Tič dosegel veliko zmago: ''Uspelo mi je!''
Oliver Tič, ki pešači od Argentine do Aljaske, je presrečen in ganjen. Pravi, da je to zanj velika zmaga, a hkrati se zaveda, da ga čaka še najzahtevnejše.
Konjičan Oliver Tič, popotnik, ki peš, v družbi svoje v Peruju posvojene psičke Carlitos zadnja leta potuje od Argentine do Aljaske, je dosegel svoj veliki cilj. Prečkal je mejo z Aljasko.
Čeprav ga do cilja loči še kar nekaj zelo zahtevnih kilometrov, je izredno vesel in ponosen.
''Vedno sem govoril, da grem iz Argentine do Aljaske, tako da že to, da sem prečkal mejo, da sem prišel na Aljasko, je cilj sam po sebi,'' nam je povedal Oli.
Ob tem je poudaril, da je pred njim še 1200 verjetno najzahtevnejših kilometrov v vseh štirih letih:
''Do konca imam še 1200 kilometrov, ampak na zadnjih 800 kilometrih je samo na polovici te razdalje ena bencinska črpalka in restavracija, vmes pa nič.''
Zaveda se, da bo velik logistični zalogaj s seboj nosili za devet oz. deset dni hrane. A kot vedno do sedaj, Oli ostaja pozitiven in optimističen.
Ob tem se Olijevih utrinkov na poti na družbenih omrežjiih spominjajo tudi tisti, ki so se imeli priložnost z njim srečati. ''Čestitke, Oliver Tič. Štiri leta so minila od tvojega odhoda iz Aposta Apart Hotela. Uspelo ti je!'' je zapisala Argentinka Miriam Imbert, ki je Olija spoznala na samem začetku poti in to tudi dokumentirala.
Vmes se je zgodilo veliko. V Peruju je Oliverju na pot prišla sopotnica, posvojena psička Carlitos, ki mu je pokazala povsem novo dimenzijo ljubezni in predanosti.
Prav tako v Južni Ameriki so ga oropali, zaradi česar je nenačrtovano odletel v Slovenijo urejat dokumente. A le nekaj dni zatem, ko se je vrnil na pot, je z vso silo udaril koronavirus. Oli se je vrnil v Slovenijo, za Carlitos pa za ta čas plačeval hotel v Peruju.
Vse skupaj je trajalo mnogo dlje, kot si je predstavljal, a po enem letu sta bila s psičko zopet na poti. Na poti, ki počasi prehaja v zadnje kilometre.
Na poti, po kateri z Oliverjem in Carlitos stopamo vsi, ki jima sledimo.
Vsi, ki smo zadrževali dih, ko so oddaljena srečanja z medvedi postajala vedno bolj bližnja. Vsi, ki smo se veselili, ko se mu je uresničila želja in je spoznal Luko Dončića. Vsi, ki trepetamo, kdaj se bo zopet oglasil in stiskamo pesti, da srečno pride do cilja.
Oliver, tudi na zadnjih kilometrih smo s teboj. Srečno!