Trije desetletniki so med povsem običajnim šolskim izletom naleteli na osupljiv predmet, ki je več stoletij čakal skrit v zemlji ...
Šolski izlet v okolici Jeruzalema se je za tri 10-letne učence spremenil v nepričakovano srečanje z daljno preteklostjo. Med igro na eni od starodavnih kmetijskih teras so namreč odkrili kovanec, ki bi lahko bil star približno 1900 let. Če bodo strokovnjaki potrdili prve domneve, gre za arheološko najdbo iz obdobja rimskega cesarstva.
Do odkritja je prišlo v nedeljo na območju Satafa v jeruzalemskem hribovju, med izviroma Ein Bikura in Ein Sataf. Trije četrtošolci so se na eni od kmetijskih teras igrali s puhalnikom zraka, ko so nenadoma opazili nenavaden kovanec. O najdbi so obvestili razredničarko, ta pa je novico prenesla vodniku izleta Amitu Feinsteinu, študentu arheologije in študij dežele Izrael na univerzi Bar-Ilan.
"Ko so mi pokazali kovanec, sem posumil, da izvira iz rimskega obdobja," je za izraelski portal Walla povedal Feinstein. Ker ni strokovnjak za numizmatiko, vedo, ki proučuje kovance, je najdbo fotografiral in posnetke poslal svojim univerzitetnim profesorjem. "Njihova prva ocena je bila, da gre za kovanec iz rimskega ali bizantinskega obdobja," je pojasnil.
Toda po posvetovanju z izraelsko upravo za starine (IAA) se je pojavila še zanimivejša možnost. Strokovnjaki domnevajo, da bi bil kovanec lahko izdelan v času vladavine rimskega cesarja Hadrijana, ki je cesarstvu vladal med letoma 117 in 138 našega štetja. Hadrijan je v zgodovini med drugim znan po zatrtju judovskega upora pod vodstvom Simona Bar Kohbe. Če se bo izkazalo, da kovanec res izvira iz njegovega obdobja, bo to pomenilo, da so učenci odkrili predmet, star skoraj dve tisočletji. Pri izraelski upravi za starine sicer poudarjajo, da gre za predhodno oceno. Natančne starosti in izvora kovanca ne bo mogoče potrditi, dokler ga strokovnjaki ne bodo podrobno pregledali.
Deček je želel najdeni zaklad obdržati
Odkritje je učencem prineslo tudi nekoliko drugačno zgodovinsko lekcijo. Feinstein jim je pojasnil, da arheološke najdbe niso običajni spominki, ki jih lahko odnesejo domov, temveč jih je treba prijaviti pristojnim ustanovam. Le tako jih lahko strokovnjaki ustrezno proučijo, dokumentirajo in ohranijo.
Toda eden od mladih najditeljev nad takšnim pravilom sprva ni bil navdušen. "Deček, ki je pobral kovanec, je sprva nasprotoval temu, da bi ga izročili pristojnim, saj je želel obdržati zaklad, ki so ga odkrili," se je spominjal Feinstein. Po pogovoru o pomenu ohranjanja kulturne dediščine so otroci vendarle razumeli, zakaj je treba najdbo predati. Kovanec so izročili ravnatelju šole, vodnik pa je o odkritju obvestil izraelsko upravo za starine.
Zanimivo je, da je Feinstein učence že med izletom poskušal navdušiti nad starodavnimi načini kmetovanja, ki so značilni za območje Satafa. Toda njihovo zanimanje za zgodovino se je zares prebudilo šele ob nepričakovanem odkritju. "Poskušal sem jih navdušiti nad starodavnimi kmetijskimi metodami v Satafu, vendar so se jim oči zares zasvetile šele, ko so našli kovanec in me začeli spraševati o naših prednikih," je povedal Feinstein.
Odkritje je postalo učna ura za celotno generacijo
Navdušenje se je hitro razširilo tudi med učitelje in vodstvo šole. Ravnatelj se je zato odločil, da bodo z vsemi učenci četrtega razreda pripravili pogovor o zakonodaji, ki ureja ravnanje z arheološkimi najdbami, ter pomenu njihovega ohranjanja. Kovanec zdaj čaka na strokovno preiskavo, ki bo pokazala, ali res izvira iz časa rimskega cesarja Hadrijana ali iz katerega drugega zgodovinskega obdobja.