Anja Kovačič | 18. 3. 2023, 18:30

V ŽIVO iz Kazahstana: jim bodo nedeljske volitve pomagale pobegniti iz primeža Rusije?

Anja Kovačič

V prestolnici Astana je naša novinarka, ki skupaj s 46 novinarji iz vsega sveta spremlja dogajanje pred zgodovinskimi volitvami v 20-milijonski državi. Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je januarja letos razpustil spodnji dom parlamenta in lokalne parlamente ter za 19. marec razpisal predčasne parlamentarne volitve. Te bodo po njegovih besedah dale nov zagon modernizaciji države in vodile do preporoda državnih institucij.

V skladu z ustavno reformo, ki so jo na referendumu junija lani sprejeli v Kazahstanu, bodo v nedeljo prvič v zgodovini mlade, toda močne države sredi Azije, prve parlamentarne demokratične volitve, kot pravi Roman Vasilenko, namestnik ministra za zunanje zadeve. Oziroma, če smo bolj natančni, volitve, ki državo vodijo na poti k novim, bolj demokratičnim pravilom.

Gre za predčasne parlamentarne in lokalne parlamentarne volitve. Volitve za spodnji dom parlamenta, Mažilis, kot ga imenujejo Kazahstanci, in lokalna predstavništva, mašilate, predstavljajo zaključni del preobrazbe oziroma resetiranja državnih institucij.

Anja Kovačič

20. marca 2019 je krmilo države, ki jo je 29 let, od razpada Sovjetske zveze do leta 2019, vodil Nursultan Nazarbajev, prevzel Kasim-Žomart Tokajev. Novembra lani je osvojil že svoj drugi predsedniški mandat. S potrditvijo je volivcem obljubil izgradnjo novega Kazahstana, ki bo po njegovih besedah pravičnejši, hkrati pa se je zavezal k reformi vseh glavnih institucij oblasti. Spremembe naj bi pomenile prvi korak k modernizaciji, demokratizaciji in novi dobi Kazahstana, je na tiskovni konferenci v Astani poudaril Vasilenko.

"Delovati moramo v korist naših ljudi, našega naroda in naše teritorialne integritete"

Kazahstan velja kot tihi zaveznik Rusije, z njimi so močno gospodarsko, ekonomsko, politično in poslovno povezani, 7600 kilometrov dolga meja pa o kulturni povezanosti govori sama zase. To je najdaljša neprekinjena meja med državama na svetu. Potrjujejo jo tudi 3 in pol milijona Rusov, ki živijo v Kazahstanu.

Anja Kovačič

Tokajevu je takrat za prepričljivo zmago med prvimi čestital ruski predsednik Vladimir Putin. Zgodovinsko dobri odnosi med Rusijo in Kazahstanom so se začeli nekoliko krhati po začetku ruske invazije v Ukrajini. Med obiskom v Sankt Peterburgu je Tokajev, kot poroča Delo, junija 2022 kritiziral Moskvo zaradi priznavanja ukrajinskih separatističnih regij, ki si jih je Rusija pozneje priključila.

Alibek Kuantirov

Alibek Kuantirov

Anja Kovačič

A so po dobrem letu invazije njihovi odnosi, po besedah vseh ministrov in vladnih uslužbencev, urejeni in ne razmišljajo, da bi prekinili poslovanje z njimi. "Obdržali bomo nevtralen položaj," je bil jasen Alibek Kuantirov, minister za ekonomijo, ki je na tiskovni konferenci med drugim tudi izjavil: "Delovati moramo v korist naših ljudi, našega naroda in naše teritorialne integritete, zato vodimo politiko skupnih diplomatskih rešitev. Ne razpravljamo o tem, da bi se pridružili sankcijam."  

Sankcije so, kot ves svet, prizadele tudi Kazahstan, a se jim je v tem času uspelo prilagoditi in so v težavah našli izziv, kako izboljšati in okrepiti povezave, tako z Rusijo kot s preostalimi državami. "Izzive izkoriščamo sebi v prid in iščemo najustreznejše rešitve. Začeli smo izkoriščati prednosti položaja, v katerem se je povečala potreba po visoko izobraženem in IT kadru. Zaradi sankcij pa se, kot drugod po svetu, soočamo tudi z visoko inflacijo, ki je presegla 20 odstotkov."

Najbolj tekmovalne volitve v modernem času Kazahstana

Glavno vodilo Tokajevega vodenja naj bi po besedah vladnih sogovornikov v Astani bila vzpostavitev novega, drugačnega in bolj demokratičnega Kazahstana z željo, da oblast približajo narodu. Ob izvolitvi je trdil, da mu zaupanje, ki so mu ga izkazali volivci, odpira nove možnosti za nadaljevanje razvoja države v smeri, ki jo zagovarja. Odkar je prevzel vodenje države, ki se je postala samostojna istega leta kot mi, si prizadeva k uveljavitvi mnogo reform.

Anja Kovačič

Prva pomembna prelomnica se je zgodila po tragediji, kot jo imenujejo kazahstanske oblasti. Na januarskih protestih lani je umrlo 238 ljudi, proteste pa so oblasti zadušile tudi s pomočjo ruskih sil. Prvotne demonstracije, s katerimi so prebivalci izražali nezadovoljstvo nad rastočimi cenami goriv, so hitro prerasle v splošni upor proti vladi, je takrat poročalo Delo. 

Roman Vasilenko

Roman Vasilenko

Anja Kovačič

Devetdnevni nemiri so Tokajevu dali povod za utrditev njegove oblasti z bistvenim zmanjšanjem vpliva njegovega predhodnika Nursultana Nazarbajeva.

Takrat je začel z obljubami o izgradnji novega Kazastana, ko naj bi Kazahstan, po besedah Vasilenka, vstopil v novo ero.

Ustavne spremembe so bistveno že omejile vpliv Nazarbajeva in njegove družine ter prenesle del pristojnosti predsednika na parlament. V skladu z novo ureditvijo bo predsednik lahko izvoljen samo za en sedemletni mandat, zaradi česar so volitve, ki so bile sprva načrtovane za leto 2024, potekale že leta 2022. Zdaj pa so pred Kazahstanci parlamentarne volitve, ki bodo pomenile začetek težko pričakovanega novega, nekoliko bolj demokratičnega Kazahstana.

Več moči ženskam in ljudem s posebnimi potrebami?

Pomembna sprememba, ki je za zdaj zapisana na papirju, je zagotovo glas žensk in ljudi s posebnimi potrebami. "Za ženske, mlade in ljudi s posebnimi potrebami smo uvedli 30-odstotne kvote, ena od novosti pa je, da bodo lahko državljani na glasovnicah obkrožili ponujeno možnost 'proti vsem'," pojasnjuje Vasilenko. "Na ta način želijo, da se ljudje aktivno vključujejo v odločanje in skupaj gradijo na demokratičnih vrednotah in načelih demokratičnega prava."

Anja Kovačič

Kot med drugim pojasni, sta tako Kitajska kot Rusija tekmeca po velikosti države in številu prebivalcev, kar pa ne pomeni, da jim v 31 letih samostojne države ni uspelo z njima vzpostaviti dobrih odnosov. "Za nas je pomembno, da gradimo dobre in konstruktivne odnose s celotnim svetom, ne samo s sosedi. Te volitve so odlična priložnost in izziv, da postanemo slišani po vsem svetu," meni Vasilenko.

Anja Kovačič

"Natanko pred letom dni je predsednik zatrdil, ko je predstavil kompleksen načrt reform, da to počne zaradi vzpostavitve interakcije z volivci in dialog z javnostjo. Takrat je potrdil načrt novih reform, ki jih je v manj kot letu dni implementiral. Med drugim je naznanil, da predsednik ne sme več biti član katere od političnih strank," pojasnjuje Erlan Karin, kazahstanski državni sekretar.

Na volitvah bo kandidiralo več kot 600 predstavnikov, ki si želijo biti del te transformacije obstoječega v povsem nov politični model. "Način, kjer se srečajo zahteve in želje naše družbe, oblasti in državljanov. Vodi k razvoju aktivne in zrele civilne družbe, ki ima aktivno vlogo, svoje zahteve in vprašanja. To so naši prvi koraki na poti k demokraciji. Zaključni koraki k preobrazbi," ponosno pojasni Karin. Poleti jih čakajo še prve županske volitve. Z jasno vizijo je prepričan, da bo družba dobila besedo in bo lahko z oblastjo delila svoje želje.

Erlan Karin in Roman Vassilenko

Erlan Karin in Roman Vassilenko

Anja Kovačič

V okviru izvajanja ustavne reforme je bil bistveno poenostavljen postopek registracije političnih strank. Natančneje, vpisni prag so znižali kar štirikrat, z 20.000 na 5.000 članov, vse samo za to, da bi okrepili politično konkurenco. Resen korak je bilo znižanje praga za prehod strank v Mažilis, s 7 na 5 odstotkov, za prihajajoče volitve pa je centralna volilna komisija za Mažilis prijavila sedem strankarskih list. 

Na nedeljskih volitvah napovedujejo 59-odstotno udeležbo

Strateški center za družbenopolitične študije v Astani na podlagi raziskave s konca februarja napoveduje 59-odstotno volilno udeležbo. Še vedno ima največ podpore vladajoča stranka Amanat, ki je leta 2021 na volitvah v Mažilisu dobila večino sedežev. Zdaj namerava stranko voliti 43,6 odstotka vprašanih, kar je precej manj od 71 odstotkov, kolikor jih je stranka dobila na lanskih volitvah. Zanimivo je, da namerava za točko "proti vsem" glasovati 3,6 odstotka anketiranih, okoli 15 odstotkov pa jih je še neopredeljenih.

Anja Kovačič

Na upad podpore vladajoči stranki, ki je za zdaj viden le v javnomnenjskih raziskavah, naj bi vplivalo več dejavnikov, med drugim odstop predsednika Tokajeva z mesta vodje stranke, prenova blagovne znamke in padec priljubljenosti po protestih januarja 2022. Zdaj sta na seznamu za Mažilis dve stranki, ki še nikoli nista bili v parlamentu in nista sodelovali na volitvah.

Za spremljanje volitev je akreditiranih skoraj 800 ljudi iz 41 držav in 12 mednarodnih organizacij, med njimi 250 tujih novinarjev, ki bodo poročali in opazovali volitve, skupaj s tisočimi domačimi opazovalci in novinarji.

Mažilis, po volitvah glavno zakonodajno telo v državi, bo imel po novem 98 poslancev od prej 107. 70 odstotkov poslancev bo izvoljenih po strankarskih listah, 30 odstotkov pa v 29 enomandatnih volilnih enotah. Po mešanem volilnem sistemu bodo v razmerju 50 : 50 potekale tudi volitve v maslihate regij in mest republiškega pomena. Nov model naj bi uvedel popolnejšo zaščito interesov volivcev na nacionalni in regionalni ravni, kar bo ustvarilo ugodne pogoje za nadaljnji razvoj civilne družbe.

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel