"Kaj bi se lahko zgodilo?" Vprašanje, ki je dolgo begalo strokovnjake. Zdaj so preučili vse skupaj in prišli do presunljivih podrobnosti.
Ko beseda nanese na potrese v Združenih državah Amerike, so prve asociacije običajno Kalifornija in njeni znameniti prelomi, potresno izjemno dejavna Aljaska ali vulkanski Havaji. Toda nekateri najmočnejši potresi v ameriški zgodovini se niso zgodili na zahodni obali. Njihovo središče je bilo globoko v notranjosti države, na območju majhnega mesta New Madrid v ameriški zvezni državi Missouri.
Med decembrom 1811 in februarjem 1812 je širše območje stresla serija izjemno močnih potresov. Tresenje tal je bilo tako izrazito, da so se oglasili cerkveni zvonovi v Novi Angliji, daleč od epicentralnega območja, po zgodovinskih pričevanjih pa se je tok reke Misisipi ponekod celo začasno obrnil. Umrlo naj bi najmanj 1000 ljudi, čeprav je dejansko število žrtev verjetno večje.
Več kot dve stoletji pozneje je območje neprimerno gosteje poseljeno in prepredeno s cestami, mostovi, cevovodi, električnimi omrežji ter drugo infrastrukturo. Če bi se potres primerljive moči ponovil danes, bi bile posledice zato povsem drugačnih razsežnosti.
Scenarij, ki bi prizadel milijone ljudi
Raziskovalci z univerze Illinois, Virginia Tech in univerze George Washington so leta 2009 pripravili obsežno analizo posledic, ki bi jih lahko imel velik sodobni potres na območju seizmične cone New Madrid. Najhuje bi bile prizadete zvezne države Tennessee, Arkansas in Missouri, ki ležijo neposredno ob nevarnem območju. Močne posledice bi občutili tudi Illinois in Kentucky, čeprav naj bi bile tam nekoliko manj izrazite.
Po analiziranem scenariju bi bilo poškodovanih približno 715.000 stavb, popravila bi potrebovalo okoli 3500 mostov, na meddržavnih vodovodnih sistemih pa bi lahko nastalo približno 425.000 prelomov in puščanj. Brez električne energije bi ostalo več kot dva milijona gospodinjstev, svoje domove pa bi moralo zapustiti oziroma bi bilo razseljenih približno 7,2 milijona ljudi.
Raziskovalci so ocenili tudi približno 86.000 poškodovanih in smrtnih žrtev skupaj, odziv na katastrofo pa bi dodatno otežilo dejstvo, da bi bilo poškodovanih več kot sto bolnišnic. Skupna gospodarska škoda je bila v takratni analizi ocenjena na približno 300 milijard dolarjev, pri današnjih cenah pa bi bil račun lahko še precej višji. Avtorji študije so morebitne posledice opisali z besedo, ki ne dopušča veliko dvoma: katastrofalne.
Za reševanje bi potrebovali 42.000 ljudi
Razsežnost hipotetične katastrofe najbolje ponazarjajo potrebe po reševalcih. Po izračunih raziskovalcev bi bilo za iskanje in reševanje potrebnih približno 42.000 ljudi, razporejenih v 1500 ekip. Prav zaradi takšnih ocen imajo zvezne države na širšem območju New Madrida pripravljene posebne načrte za ukrepanje ob močnem potresu. Predstavniki oblasti in služb za zaščito in reševanje se redno srečujejo ter preverjajo scenarije odzivanja na morebitno katastrofo.
V Missouriju so se tako letos sestali na srečanju Missouri Earthquake Summit, kjer so razpravljali o tem, kako bi država ukrepala, če bi območje New Madrida ponovno stresel uničujoč potres. Ena največjih težav bi bila poškodovana cestna in druga kopenska infrastruktura. "Začetni odziv bi moral potekati po zraku, saj bi bilo seveda veliko infrastrukture poškodovane," je za časnik Ste. Genevieve Herald povedal Mark Marberry, komisar okrožja Ste. Genevieve v Missouriju.
Po njegovih besedah bi lahko pri oskrbi prizadetih območij sodelovali nacionalna garda Missourija, ameriško vojaško letalstvo in različne mobilne enote, pri čemer bi pomembno vlogo lahko imelo tudi bližnje letališče Rolla National Airport.
New Madrid ima ob tem še eno posebnost. Večina potresov, o katerih običajno slišimo, nastaja na stikih tektonskih plošč. Gre za tako imenovane medploščne potrese. Seizmično območje New Madrid pa leži znotraj severnoameriške tektonske plošče, zato gre za precej drugačen oziroma znotrajploščni potresni sistem. Območje tudi danes ni povsem mirno.
Naslednjih 50 let bi lahko bilo ključnih
Po podatkih agencije Illinois Emergency Management Agency and Office of Homeland Security se tam zgodi približno 200 manjših potresnih sunkov na leto, vendar je velika večina tako šibkih, da jih ljudje sploh ne zaznajo. In prav tukaj se zgodba precej zaplete. Dejstvo, da se tla še vedno tresejo, namreč samo po sebi ne pomeni, da se približuje nova katastrofa. Raziskovalci z univerze Northwestern menijo, da prelomni sistem New Madrid počasi "umira" in da bi lahko do ponovitve katastrofalnih dogodkov z začetka 19. stoletja minilo še zelo dolgo. Izmerili so namreč izredno počasno premikanje – približno 0,2 milimetra na leto. Za primerjavo: znameniti kalifornijski prelom San Andreas se premika približno 37 milimetrov na leto, kar je skoraj 200-krat hitreje.
Nekateri znanstveniki dopuščajo celo možnost, da so današnji manjši potresi na območju New Madrida še vedno nekakšni pozni popotresni sunki velike seizmične serije iz let 1811 in 1812. Toda vsi se s takšno razlago ne strinjajo. Ameriški geološki zavod USGS ocenjuje, da obstaja v naslednjih 50 letih od 25- do 40-odstotna verjetnost potresa z magnitudo 6,0 ali več na območju seizmične cone New Madrid.
Prav različne znanstvene ocene pojasnjujejo, zakaj oblasti nevarnosti kljub odsotnosti znakov neposredno grozečega velikega potresa ne ignorirajo. V najslabšem scenariju namreč ne bi bila prizadeta zgolj neposredna okolica epicentra. Posledice bi se lahko razširile čez velik del osrednjih Združenih držav in prizadele milijone ljudi, infrastrukturo ter gospodarstvo.
