Ko se je ribič potopil skoraj 50 metrov globoko, je bil prepričan, da se približuje veliki skali. Težko bi se bolj motil ...
Podvodni ribič Giacomo De Mola se je ob obali Sicilije potopil približno 46 metrov globoko, da bi si od blizu ogledal nekaj, kar je sprva spominjalo na veliko skalo. Toda ko se je približal, je ugotovil, da pred njim ni delo narave. Na morskem dnu je ležala starodavna rimska trgovska ladja, natovorjena s stotinami amfor.
"Približal sem se. In srce mi je zastalo. To ni bila skala," je De Mola pozneje zapisal na Instagramu. Odkritje je označil za najbolj neverjetno v svojem življenju in dodal, da je težko opisati občutek ob spoznanju, da je med prvimi ljudmi po skoraj 2000 letih, ki so znova zagledali ta kraj.
Ko se je vrnil na površje, je o nenavadnem prizoru obvestil svojega ribiškega partnerja, nato pa sta najdbo prijavila sicilijanskemu regionalnemu uradu za podvodno kulturno dediščino. V raziskovanje so se vključili tudi karabinjerji, pristojni za varovanje kulturne dediščine. Kmalu je postalo jasno, kako pomembno je odkritje.
Iz 1. ali 2. stoletja pred našim štetjem
Razbitina leži približno pet kilometrov od obale mesta Mazara del Vallo na zahodu Sicilije. Ladja je dolga približno 21 metrov in široka šest metrov, strokovnjaki pa jo umeščajo v 1. ali 2. stoletje pred našim štetjem.
Na njej je še vedno izjemna količina tovora. Arheologi so našteli več sto amfor, med katerimi prevladujejo amfore tipa Dressel 1A, značilne visoke posode z dvema ročajema, ki so jih uporabljali Rimljani. Odkrili so tudi amfore tipa Lamboglia 2, ki so jih uporabljali predvsem za prevoz vina, nekaj posod, ki najverjetneje izvirajo iz severne Afrike, ter celo starejše novopunske primerke. Amfore so raztresene po območju, dolgem več kot 18 in širokem približno šest metrov.
View this post on Instagram
Takšne posode so imele ključno vlogo v trgovini po antičnem Sredozemlju, saj so z njimi prevažali predvsem vino in oljčno olje. Danes imajo povsem drugačno funkcijo. De Mola je opisal, da je nekdanji ladijski tovor postal nekakšen podvodni muzej, v katerem se je naselilo morsko življenje.
Italijanski minister za kulturo Alessandro Giuli je najdbo označil za eno najpomembnejših podvodnih arheoloških odkritij zadnjih let. Po njegovih besedah razbitina pri Mazari del Vallo pripoveduje zgodbo o ljudeh, trgovskih poteh in prometu, zaradi katerih je bilo Sredozemlje stoletja eno ključnih stičišč civilizacij.
Razbitine za zdaj ne bodo dvignili
V kakšnem stanju je sama ladja po več kot dveh tisočletjih pod vodo, še ni povsem jasno. Nadaljnje raziskave bodo morale pokazati, kako dobro so se ohranili njeni deli in kako občutljivo je celotno najdišče. Predstavnik italijanskega ministrstva za kulturo je za CNN pojasnil, da trenutno ne načrtujejo dviga celotne razbitine. Nekatere predmete bi lahko prinesli na površje in jih podrobneje preučili, med možnostmi pa je tudi ureditev območja kot potapljaškega arheološkega najdišča. Dolgoročno ni izključen niti dvig ladje, vendar bo odločitev odvisna od njene ohranjenosti in krhkosti.
Oblasti so območje medtem že zaščitile, raziskovanje pa se bo nadaljevalo. Arheologe zdaj čaka zahtevna naloga: iz tovora, konstrukcije ladje in njene lege poskušati ugotoviti, od kod je priplula, kam je bila namenjena in kaj se je zgodilo na njenem zadnjem potovanju.
