Ko letalo zapelje proti vzletni stezi in začne strah prevzemati nadzor nad telesom, potniku statistika, da so letalske nesreče zelo, zelo redke, prav nič ne pomaga. Pilotka z dolgoletnimi izkušnjami ob tem pravi, da je v tistem trenutku pomembneje narediti nekaj povsem drugega.
Razbijanje srca, potne dlani, napete mišice in občutek, da bo šlo vsak trenutek nekaj narobe. Strah pred letenjem se lahko začne že veliko pred vzletom, za številne potnike pa je prav trenutek, ko letalo začne pospeševati po vzletni stezi, najtežji del poti.
Hanna, 38-letna poklicna pilotka, ki svojega priimka ne želi javno razkriti, je prestrašenim potnikom dolgo pomagala predvsem tako, da jim je pojasnjevala dejstva in statistične podatke o varnosti letalskega prometa. Toda vedno znova je opažala isto. "Po letu so prišli do mene in povedali, da jim je vse to že res nekoliko pomagalo, vendar jih je znova zajela panika," je pojasnila za Newsweek.
Najprej je treba umiriti telo
Pred približno dvema letoma in pol je zato začela svoje znanje iz letalstva povezovati s psihologijo, jogo in dihalnimi tehnikami. Na Instagramu, kjer objavlja pod imenom @flying_wingwoman, ji danes sledi več kot 29.000 ljudi. Njeno glavno sporočilo ljudem, ki jih je strah letenja, je preprosto: podatki o varnosti so koristni, vendar imajo svoje meje. Ko se začne panika, je treba najprej umiriti telo.
View this post on Instagram
Hannina povezava z letalstvom sega daleč v otroštvo. Njena mama je vse življenje delala kot članica kabinskega osebja, zato je Hanna odraščala ob letalih. "V letalstvu sem začela, ko sem bila še majhna," se spominja in nadaljuje: "Z mamo sem odraščala na letalih. Hodila sem v pilotsko kabino in občudovala vse tiste gumbe, pilote in to, kar so počeli."
Toda za njen današnji pogled na strah pred letenjem je bilo ključno nekaj drugega. Pred šestimi leti je začela študirati psihologijo, hkrati pa se je izobraževala za inštruktorico joge in dihalnih tehnik. Takrat je ugotovila, zakaj nekateri prestrašeni potniki kljub vsem podatkom o letalski varnosti ostajajo v paniki. "Spoznala sem, da se moram z ljudmi, ki jih je strah letenja, pogovarjati o tem, kaj se dogaja v njihovih mislih in telesu, ne pa jim govoriti samo dejstev o letenju," pravi. Ob tem poudarja, da podatki o letalski varnosti vsekakor lahko pomagajo.
Vzleti za marsikoga težji od turbulence
Težava nastane, ko je človek že močno prestrašen. "Ko je nekdo tesnoben in ga zaradi letenja zajame panika, ga dejstva ne bodo pomirila, ker je racionalni del možganov v tistem trenutku praktično izključen," pojasnjuje.
Po njenih besedah se možgani ob zaznani nevarnosti osredotočijo na preživetje: "Možgani so zelo pametni in izključijo tisto, za kar menijo, da v odzivu na nevarnost ni potrebno. Izključijo racionalni del, ki razume dejstva, saj v trenutku, ko mislijo, da se borijo za življenje, ne potrebujejo ničesar racionalnega. Potrebujejo samo preživetje."
Prav zato po njenem mnenju kopičenje vedno novih podatkov o varnosti letenja samo po sebi ne prepreči paničnega odziva. Posebej zahteven trenutek je lahko vzlet. Hanna opaža, da je za nekatere ljudi celo težji od turbulence, ker se zgodi na začetku poti, ko je predhodno nakopičena tesnoba lahko na vrhuncu. Sama potnikom še vedno razlaga tudi dejstva o letenju, vendar jim hkrati pomaga pri obvladovanju telesnega odziva. Kot ključno orodje izpostavlja počasno in globoko dihanje.
View this post on Instagram
"Edini način, da ponovno dobimo nadzor nad umom in telesom, je globoko dihanje," pravi Hanna. Gre za njeno razlago pristopa k obvladovanju akutnega strahu; pri resnejših ali dolgotrajnih težavah z anksioznostjo so lahko potrebni tudi drugi strokovno vodeni pristopi. Ko je začela prestrašene potnike učiti dihalnih tehnik, je po njenih besedah opazila izrazito razliko: "Po letu so prišli do mene in mi povedali, da prvič niso paničarili in da so se med letom počutili veliko bolje. To se je ponavljalo in takrat sem vedela, da moram začeti več delati z ljudmi, ki jih je strah letenja."
Kratka, približno 30-sekundna vaja
Iz pogovorov na letalih je sčasoma nastala širša spletna skupnost. Ljudje ji pišejo, da so po njenih napotkih rezervirali prvi let po 15 letih ali prvič prestali polet brez paničnega odziva. Hanna svojo osnovno dihalno tehniko predstavlja tudi kot kratko, približno 30-sekundno vajo. Ob tem opozarja še na vidik strahu pred letenjem, ki ga okolica pogosto spregleda. Ljudje se zaradi njega lahko počutijo nerazumljene ali celo osramočene.
"V življenju smo že tako zelo strogi do sebe, ta strah pa je za ljudi veliko breme. Posmehujejo se jim, smejijo in jim govorijo slabe stvari o letenju," pravi. Sama strahu ne obravnava kot nekaj smešnega ali nerazumnega. Po njenem gre za normalen odziv možganov na zaznano nevarnost. Bistvena pa je razlika med občutkom in dejansko nevarnostjo: "To, da um in telo čutita nevarnost, še ne pomeni, da imata vedno prav."
