Ko so arheologi na območju vojaške baze že zaključevali svoje delo, jih je vztrajen signal detektorja kovin pripeljal do odkritja, ki je razkrilo nekaj povsem nepričakovanega.
Arheologi na švedskem otoku Gotland so med pripravami na širitev vojaške baze naleteli na izjemno arheološko najdbo. Pod ostanki starodavne kmetije so odkrili 45 rimskih srebrnikov in zlat prstan, ki so bili v zemlji skriti približno 1500 let. Toda podrobnejši pregled je razkril še nekaj nepričakovanega: dva kovanca najverjetneje sploh nista bila pristna rimska denarja.
Odkritje, o katerem so jeseni poročale švedske oborožene sile, se je zgodilo med arheološkimi raziskavami pred načrtovano širitvijo vojaške baze gotlandskega polka. Raziskovalci so pregledovali temelje nekdanje kmetije iz obdobja preseljevanja ljudstev, ki je na tem območju trajalo približno v 5. in 6. stoletju. Delo je bilo že skoraj končano, ko so se odločili za še zadnji pregled zemljišča z detektorjem kovin.
Vztrajno piskanje razkrilo zaklad
Ob enem od temeljnih kamnov je naprava začela oddajati močan signal. Arheologi so previdno odstranili zemljo in naleteli na majhen srebrnik. Ko so z njega očistili umazanijo, se je pokazala podoba rimskega cesarja Antonina Pija, ki je vladal med letoma 138 in 161. Toda detektor ni prenehal opozarjati na kovinske predmete pod površjem.
"Vztrajno piskanje detektorja kovin je nakazovalo, da se ob istem temeljnem kamnu skrivajo še drugi predmeti," so pojasnili predstavniki švedskih oboroženih sil. Do konca delovnega dne so arheologi izkopali 45 rimskih kovancev in zlat prstan. Vsi srebrniki izvirajo iz 2. stoletja in so bili kovani v času petih rimskih cesarjev ter štirih cesaric.
Med vladarji, katerih podobe krasijo kovance, so Trajan, Hadrijan, Antonin Pij, Mark Avrelij in Komod. Na drugih so upodobljene cesarice Vibija Sabina, Faustina I., Faustina II. in Lucila. Kovance je identificiral švedski strokovnjak za rimsko numizmatiko Lennart Lind.
Dva kovanca skrivata nepričakovano zgodbo
Čeprav so bili srebrniki na prvi pogled videti kot običajen rimski denar, je analiza pokazala zanimivo posebnost. Dva izmed 45 kovancev sta namreč starodavna ponaredka, za katera arheologi domnevajo, da bi lahko izvirala z območja današnje Ukrajine. To odpira zanimiva vprašanja o trgovskih povezavah med severno Evropo in oddaljenimi območji evropske celine v pozni antiki.
Strokovnjaki ocenjujejo, da so rimski kovanci na Gotland prispeli v 4. stoletju, torej precej pozneje, kot so bili izdelani. V trgovini so jih lahko uporabljali več generacij, preden jih je nekdo okoli leta 450 skupaj z zlatim prstanom zakopal ob temelje stavbe. Zakaj je to storil, ostaja neznanka. Ena od možnosti je, da zaklad sploh ni bil skrit zaradi varnosti, temveč je bil del obrednega darovanja.
Zakaj so zaklad zakopali ob starodavni kmetiji?
Arheolog Per Widerström iz muzeja Gotland je za Fox News Digital pojasnil, da sami rimski srebrniki za raziskovalce niso bili povsem nepričakovani. Precej bolj nenavadna je bila najdba zlatega prstana. Po njegovih besedah bi lahko šlo za zakopani daritveni zaklad, vendar natančnega razloga za njegovo odložitev še ni mogoče potrditi.
Nove radiokarbonske analize so pokazale, da je bilo naselje dejavno med 4. in 6. stoletjem, kar se ujema s prvotnimi pričakovanji raziskovalcev. Posebej zanimivo je vprašanje, zakaj so prebivalci območje nazadnje zapustili. "Morda je bilo naselje opuščeno okoli leta 540, ko je ta del sveta zaradi naravnih katastrof, ki so se začele leta 536 in trajale približno desetletje, doživljal zelo težko obdobje. Morda so prav zato zapustili kmetijo," je pojasnil Widerström.
Obdobje po letu 536 so zaznamovale velike podnebne motnje, ki so vplivale na življenje prebivalcev številnih evropskih območij. Kljub temu za zdaj ni dokazano, da je bila prav ta kriza neposreden vzrok za opustitev naselja na Gotlandu.
Na območju našli tudi grobove in ostanke orožja
Raziskave so razkrile, da je bilo naselje precej obsežnejše, kot so arheologi sprva pričakovali. Odkrili so temelje kar šestih stavb, ki so najverjetneje pripadale dvema sosednjima kmetijama. "Videti je, da so naselje opuščali postopoma. Nekateri prebivalci so se morda celo vračali, da bi iz starih domov odnesli dodatne predmete v novo naselbino," je povedal Widerström.
Na drugih delih vojaškega območja so arheologi odkrili še devet grobov, starih približno 2000 let. V enem so našli skoraj 4,5 kilograma sežganih človeških kosti, ki so pripadale najmanj dvema osebama, med njima odraslemu moškemu. Med najdbami so bili tudi bronasti deli opreme, ki so bili najverjetneje povezani s sistemom za nošenje meča in ščitom.
