Maja Prijatelj Videmšek ob svetovnem dnevu Zemlje: "Včasih se mi zdi, da bi otroci lahko kaj naučili svoje starše"

Letošnji slogan svetovnega dneva Zemlje je "Vlagajmo v naš planet!". Z njim nas želijo navdihniti k ukrepanju in temu, da bi tudi mi kot posamezniki postali del t. i. zelene revolucije. Z novinarko Majo Prijatelj Videmšek, avtorico številnih okoljevarstvenih prispevkov ter soavtorico knjige Zadnji dve: Najin in Fatu, reševanje vrste na robu izumrtja, smo se pogovarjali o podnebnih spremembah, o tem, kaj so največje grožnje človeštvu in tudi o tem, kako "zeleni" smo v resnici Slovenci.  

Kaj najbolj ogroža naš planet?

Katero problematiko o našem planetu mediji najmanj izpostavljajo in zakaj?

Če govorimo o slovenskih medijih, bi rekla, da problematiko netrajnostnega globalnega prehranskega sistema. Način, na katerega pridelujemo, proizvajamo, prevažamo, trošimo in zavržemo hrano, ni vzdržen ne za okolje, ne za naravo, ne za kmete kot tudi ne za zdravje prebivalcev. Najbolj problematična je živinoreja, ki je glavni povzročitelj upada biotske raznovrstnosti in povzročitelj približno 16 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov.

Zakaj se o tem premalo oziroma popačeno poroča?

Lobistični pritiski živilskih korporacij so zelo močni, hkrati pa takšne zgodbe ne prinašajo ravno veliko klikov.

Podnebne spremembe resno ogrožajo svet. Ste optimistični, da bo v prihodnosti prišlo do sprememb, ki bodo vodile do bolj zdravega planeta? Kakšen je najbolj črn scenarij?

Na intimni ravni ostajam optimistka, ker drugače ne bi mogla nadaljevati svojega dela. Gledano širše pa sem bolj pesimistična, ker se kljub vsem opozorilom znanstvenikov, kako malo časa imamo za ukrepanje, če se hočemo izogniti najhujšim posledicam podnebnih sprememb, gibljemo v napačno smer. Vse pove podatek, da so največja naftna podjetja lani podvojila svoje dobičke.

Najbolj črn scenarij je, da tudi z najbolj drastičnimi ukrepi ne bomo mogli preprečiti ekosistemskega zloma, ker smo že nepovratno uničili obnovitveno sposobnost Zemlje. Potem lahko rečemo le še – pričakujte nepričakovano.

Slovenci in skrb za Zemljo

Kako bi konkretno na Slovenijo vplivale podnebne spremembe? Česa bi se morali bati?

Pa saj so že tu, jih ne čutite? Kdaj ste nazadnje oblekli prehodno jakno? Vse pogostejše so zelene zime, prehitro postane toplo, nato udari spomladanska zmrzal. Poleti pridejo suše, za njimi poplave, vmes pa še kakšen vetrolom in žledolom. Konec je vremenske predvidljivosti in stabilnosti, kar je posledica podnebnega segrevanja.

"Namesto da se bojimo, bi morali hitreje ukrepati na ravni političnih odločitev in gospodarstva."

Slovenija je v preteklosti prejela naziv zelene destinacije. Bo v prihodnosti še vedno "zelena"? 

Na papirju najbrž verjetno še bolj, ker je zeleno moderno in prodaja. Zelenega zavajanja je vse več in težko je ločiti, kaj je res in kaj ne.

Na dan Zemlje ob določeni uri ugasnemo luči. Vam je všeč ta ideja?

Takšnih in drugačnih svetovnih dnevov je že toliko, da se je porazgubila pozornost, o čem ozaveščajo. Ugašanje luči je simpatična simbolna gesta, mi pa krvavo potrebujemo konkretne rešitve za zmanjšanje porabe energije in povečanje deleža obnovljivih virov. 

Kako lahko ukrepamo?

Zemljo najbolj ogroža človek. Kakšne so vsakodnevne rutine, ki bi jih morali početi, da ne bi škodovali okolju (oz. čim manj)?

Ne bi želela pridigati, ker nisem svetnica. Dobro izhodišče se mi zdijo razstrupljevalna kura od potrošnje nenujnega, vrtičkarstvo in preživljanje prostega časa v naravi.

Kaj bi morali učiti svoje otroke o Zemlji?

Včasih se mi zdi, da so otroci tisti, ki bi lahko marsičesa naučili svoje starše. Predvsem bi bilo prelepo, če bi ljudje sprejeli enakopraven odnos z vsemi živimi bitji.

Če primerjamo Slovence z drugimi narodi, kako dobro nam gre skrb za okolje?

Ločiti je treba skrb za okolje in skrb za naravo, ki je ožji pojem. Skrb za okolje spremlja Agencija za okolje (Arso) na podlagi številnih kazalnikov. Ti kažejo zelo različne rezultate. Slabo nam gre na primer pri obnovljivih virih energije in odvisnosti od uvoza energije, razmeroma dobro pa pri kakovosti in dostopu do pitne vode.

Najbolj skrb vzbujajoče je, da prebivalec Slovenije s svojim življenjskim slogom – govorimo o ekološkem odtisu – porabi dvakrat več naravnih virov, kot znaša obnovitvena sposobnost narave. Dobro živimo na račun velikanskega kredita, ki ga bodo odplačevale prihodnje generacije.     

Trije miti o skrbi za okolje?

Z vestnim ločevanjem bomo zmanjšali količino odpadkov. Z ugašanjem luči in izključevanjem elektronskih naprav bomo zmanjšali porabo elektrike. Z nakupom električnega avtomobila bomo naredili nekaj dobrega za okolje.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol